Po tem, ko je moral Valentin Hajdinjak v ponedeljek zvečer zapustiti položaj predsednika uprave državne Družbe za avtoceste (Dars), je dokončno jasno, da je bil ključni razlog za njegov odhod posel, v katerega se je želel vplesti širši javnosti do zdaj neznani poslovnež Gašper Bedenčič.
To je v sredo javno potrdil tudi Andrej Šušteršič, predsednik nadzornega sveta Darsa, ki bi krivdno razrešil Hajdinjaka, če ta pred tem ne bi odstopil sam. Šlo je za prihajajoči, skoraj pet milijonov evrov vreden razpis za dobavo specialnih vozil in strojev.
V oddaji Tarča so namreč razkrili, da je Bedenčič pred pol leta obiskal enega od potencialnih ponudnikov. Pozneje se je izkazalo, da je bil to direktor Autocommercea Rasto Oderlap. Bedenčič mu je dejal, da razpis lahko dobi, če je pripravljen nekaj odstotkov dati stranki NSi. V zameno za pet odstotkov vrednosti pogodbe je ponudil prilagoditev razpisnih pogojev. V tem primeru bi Bedenčič zaslužil 200 tisoč evrov.
Hajdinjak, nekdanji podpredsednik NSi, je v torek pojasnil, da je dogodek, o katerem ga je obvestil Oderlap, takoj prijavil Darsovi službi za korporativno varnost. Toda Šušteršič je včeraj dejal, da je to storil le ustno, saj »ni nobenega zapisa, da je bila služba o tem obveščena«. Prav tako dogodka z Darsa nihče ni prijavil policiji. »Takoj ko sem dobil klic direktorja Autocommercea (Rasta Oderlapa, op. p.), sem mu dejal, da Bedenčiča ne poznam, da ne prihaja v mojem imenu, da ne prihaja v imenu Darsa,« je novinarjem zatrdil Hajdinjak. Kdo je torej Gašper Bedenčič, mož v središču zadnjega dogajanja na Darsu?
Prijatelj Boruta Dolanca in lobist gradbincev
Da se je Bedenčičevo ime pojavilo v zgodbi okrog pridobivanja poslov, za vire iz gradbenih krogov ni presenečenje. Ti so nam ga že pred časom omenjali kot osebo z odličnimi povezavami na desnem polu slovenske politike. Velja za prijatelja Boruta Dolanca, generalnega sekretarja SDS, iz katere prihaja nekdanji član uprave Darsa Boštjan Rigler. Bedenčič je leta 2006 skupaj z Riglerjem kandidiral na lokalnih volitvah v občini Škofljica.
V rednih stikih je bil tudi z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem, s katerim se poznata iz Škofljice. »Spomnim se, da je prišel na kavo v tem letu mogoče enkrat, dvakrat, da je bil pri meni,« je za Tarčo potrdil Ilc. Dodal je, da Bedenčiča »poznajo vsi gospodje v gradbeništvu«.
Bedenčič je v zadnjih letih delal za več največjih domačih gradbincev, med drugim za pokojnega Stanka Polaniča, lastnika SGP Pomgrad, in novomeški CGP, ki je v lasti Darija Južne. Njegov glavni naročnik naj bi bilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine.
V gradbenih krogih velja Bedenčič za lobista njegovega lastnika in direktorja Ivana Cajzka. Podjetje GIC Gradnje je v zadnjih letih pri več projektih sodelovalo v konzorcijih s SGP Pomgradom. Potegovalo se je tudi za gradnjo nove negovalne bolnišnice v Mariboru, kjer je oddalo najdražjo ponudbo. Kljub temu je po intervenciji urada za investicije pri ministrstvu za zdravje dobilo posel, a je državna revizijska komisija to odločitev razveljavila.
Bedenčič naj bi se pojavljal tudi okrog posla z gradnjo logističnega centra Intereurope na Reki, za katerega so se GIC Gradnje v času zadnje vlade Janeza Janše uspešno borile z avstrijskim Strabagom. Takratni direktor Intereurope Marko Cegnar, zdaj prvi mož Pošte Slovenije, nam je včeraj zagotovil, da »omenjene osebe ne poznam, niti se nisem z njo nikoli srečal«. Iz GIC Gradenj je sicer na Pošto Slovenije leta 2021, ko jo je še vodil član SDS Tomaž Kokot, prišel tudi sedanji direktor za nabavo in nepremičnine Uroš Fonovič.
»Pripeljal se je z opaznim mercedesom«
Do poslov je Bedenčič, tako pravijo naši viri, pomagal tudi članu izvršilnega odbora SDS Robertu Kolariču, ki je imel pomembno vlogo pri ustanavljanju projekta Nova24TV. Njegovo podjetje Klima Ptuj je namreč leta 2016 kot podizvajalec sodelovalo pri gradnji islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Prav ta posel naj bi bil Bedenčičeva vstopnica do Dolanca, ki je tri leta pozneje postal generalni sekretar SDS.
Na začetku kariere se je Bedenčič ukvarjal z gostinstvom. V najemu je imel dva lokala na območju Ljubljane. V tem obdobju je za njegovega najvplivnejšega prijatelja veljal Jure Janković. Po vstopu v gradbene posle je imel že leta 2017 kot samostojni podjetnik skoraj 800.000 evrov prihodkov in kar 780.000 evrov dobička. V letih 2018 in 2019 so bili precej manjši – skupaj »le« slabih 228.000 evrov.
Od leta 2020, ko je na oblast prišla tretja Janševa vlada, ima status samostojnega podjetnika z normiranimi stroški in obdavčitvijo. Ta se po oceni davčnih strokovnjakov najbolj izplača podjetnikom, ki pri svojem poslovanju nimajo veliko stroškov. V enem od domačih gradbincev so nam že pred časom zaupali, da jim je Bedenčič svoje storitve ponujal za mesečni pavšal v višini pet tisoč evrov neto. Po njihovih besedah se je na sestanek pripeljal z »opaznim« avtomobilom znamke mercedes.
Kupuje zemljišča, na Krku gradi vile
Danes je Bedenčič, ko ne posreduje pri poslih, lastnik več podjetij, ki se od zadnje Janševe vlade naprej ukvarjajo z nepremičninsko dejavnostjo. Avgusta 2020 je tako ustanovil podjetje GB Sport, ki je kupilo več deset tisoč kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na območju Krškega. Teh ni več mogoče najti v bilancah podjetja, kar lahko pomeni, da jih je že preprodal naprej.
Oktobra 2022 pa sta skupaj z Robertom Nosanom, dolgoletnim lastnikom ljubljanskega lokala Emonska klet, ustanovila podjetje RGG, ki je kmalu zatem kupilo 1.700 kvadratnih metrov veliko zemljišče v industrijski coni Vič. Trenutno je namenjeno za centralne dejavnosti, za nakup pa je podjetje plačalo 540.000 evrov.
Na Hrvaškem pa je Bedenčičevo tamkajšnje podjetje GTB, ki ima sedež na Reki, zgradilo dve vili z bazenom v naselju Polje na otoku Krk. Lani je imelo ob 200.000 evrih prometa približno 100.000 evrov dobička.
