Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je na panelu o pomenu zgodnjega vključevanja prisilno razseljenih na trg dela v okviru konference izpostavil pomen tujcev za premagovanje kadrovske vrzeli.
15 odstotkov delovne sile predstavljajo tujci
Kot je spomnil, je bila lani v Sloveniji izkazana potreba po 44.000 delavcih, od tega se je manko pokrilo z 18.000 tujci. "Tujci predstavljajo 15 odstotkov delovno aktivne populacije, plačujejo vse davke in prispevke. To je pomembno povedati, da razblinimo mit, da zlorabljajo socialne transferje," je poudaril.
Lahek in hiter dostop do trga dela za begunce
Večina tujih delavcev sicer v Slovenijo prihaja zaradi dela, dostop do slovenskega trga pa imajo tudi begunci. Generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar je pojasnil, da je postopek za pridobitev statusa za začasno zaščito, do katerega so upravičeni begunci iz Ukrajine, kratek in enostaven - traja le nekaj dni, z njegovo pridobitvijo pa je osebam takoj priznan prost dostop do trga dela.
Prosilci za status za mednarodno zaščito, med katerimi trenutno prevladujejo Maročani, Alžirci in Afganistanci, pa dobijo prost dostop do trga dela, ko jim je podeljena ta zaščita oz. po treh mesecih od vložene prošnje za zaščito. Slovenija je tako med državami, kjer je dostop do trga dela zagotovljen hitro, je dejal Torkar.
Največji problem je znanje jezika
Pri zaposlitvi beguncev najpomembnejšo vlogo igrata jezik in socialna mreža, je povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. V zvezi z učenjem slovenščine je pojasnila, da se lahko vsi, ki pridejo v azilni dom, vključijo v tečaj na t. i. preživetveni ravni, pa jih veliko te možnosti ne izkoristi. Po pridobljeni zaščiti sledi osnovni tečaj, po potrebi pa še dodaten krajši tečaj, je navedla.
Zaposlitev beguncev je po njenih besedah zelo pomembna z vidika dviga njihove samozavesti, samospoštovanja, da "nimajo toliko težav in niso več družbeno izolirani". Zgodbe so pozitivne, v enem od njihovih centrov je tako zaposlenih 63 od 90 stanovalcev.
Treba je upoštevati, kakšni so temeljni nameni beguncev, kakšni so njihova izobrazba, znanja, spretnosti, saj vse to v veliki meri kroji njihov dostop do trga dela, pa je izpostavila sodelavka predstavništva Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Romana Zidar.
Begunci potrebujejo nekaj več podpore ostali
"Ljudje, ki so prisilno razseljeni, praviloma nimajo zlatih padal, socialnih mrež," je navedla. Tisti, ki razmišljajo o vstopu na trg dela - v delovno aktivni dobi jih je 60 odstotkov - se bojijo izgube podpor, kot je denimo subvencija za stanovanje, poleg tega nimajo babic, ki bi skrbele za otroke, sorodstva, ki bi pomagalo, če gre karkoli narobe. "Potrebujejo nekaj malega več podpore kot mi," je prepričana.
Problem zdravstvene oskrbe in birokratske težave
Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar je medtem spomnil na težave tujcev, kot je dostop do zdravstvene oskrbe, sploh, ker pogosto delajo v slabih pogojih, po cele dneve, pri čemer niso zdravstveno zavarovani, in do primernih nastanitev, pa na birokratske ovire, povezane s prehajanjem med statusi, ko se denimo nek prosilec za mednarodno zaščito zaposli in bi lahko na tej podlagi lažje legaliziral svoj status.
Zavzel se je tudi za lažje zaposlovanje tujcev, ki niso begunci in morajo zdaj na delovno dovoljenje čakati zunaj Slovenije, "kar ni v luči sodobnega razmišljanja" in "boljših možnostih dostopa do trga dela".
Udeleženci panela so spregovorili tudi o strategiji vključevanja tujcev, ki jo je danes potrdila vlada. Zaznati je bilo zadovoljstvo, da je Slovenija dobila tak dokument, čeprav se vsi zavedajo, da se bodo z njegovo implementacijo pokazale določene luknje, ki jih bo še treba pokrpati.
Mednarodno konferenco je organizirala Slovenska filantropija v sodelovanju z UNHCR in Gospodarsko zbornico Slovenije.
