Koalicija za odpravo neustavnosti pri sodniških plačah, ki se niso usklajevale že več kot desetletje, pripravlja več rešitev. Da so plače sodnikov prenizke, je junija presodilo ustavno sodišče, ki je zakonodajalcu hkrati naložilo, da je treba neustavnost odpraviti do januarja naslednje leto. Ministrica Švarc Pipan še vedno verjame, da bodo zadevo rešili pravočasno.
O konkretnih rešitvah po današnjem sestanku s člani Sodnega sveta sicer še ni mogla govoriti, je pa izpostavila, da vse rešitve stremijo k temu, da bi bila odločba ustavnega sodišča uresničena v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, torej do januarja prihodnje leto. S tem je, kot je dejala v izjavi za javnost, danes seznanila tudi člane Sodnega sveta.
Ministrica je javno obljubo premierja Roberta Goloba o 600 evrov dodatka pravosodnim funkcionarjem označila kot ključno napako, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov. Obenem pa meni, da odločba ustavnega sodišča daje prav želji premierja, da to uredi.
Zapiranje sodstva?
Na današnji seji Sodnega sveta so izmenjali tudi informacije in stališča o spremembah sodniške zakonodaje, ki pomenijo eno večjih reform v sodstvu. Gre za predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter noveli zakona o sodnem svetu, ki jih je ministrstvo za pravosodje poslalo v javno razpravo v začetku oktobra, končala pa se je v teh dneh.
Po besedah ministrice na ministrstvu zdaj pregledujejo prispele pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka in se bodo do njih opredelili, cilj pa je, da bi vse tri zakone najkasneje do sredine decembra poslali v obravnavo na vlado. "To je naša predvidena časovnica, upam, da nam bo ob konstruktivnem sodelovanju vseh deležnikov to tudi uspelo," je poudarila Švarc Pipan.
Ministrica se je danes odzvala tudi na kritike, da se sodstvo z novo sodniško zakonodajo zapira pred javnostjo. Predlog zakona o sodiščih namreč predvideva, da bi bile po novem javne zgolj tiste sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletu.
Po besedah ministrice to ne drži. Kot je zagotovila, je cilj predloga zakona o sodiščih ravno nasproten, in sicer želijo uvesti, da bi bile vse sodbe dostopne javnosti oziroma v kar največji možni meri anonimizirano objavljene na spletu. Slednje pa ne velja za tiste izjeme, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izključena s sojenja, kot je na primer zaščita mladoletnikov.
Po mnenju ministrstva je pri razlagi spornega člena zakona o sodiščih prišlo do napačnega razumevanja, da bi z njegovo uveljavitvijo sodišča dobila diskrecijsko pravico glede objav sodnih odločb, kar po zagotovilih ministrstva ne drži.
