»Farani in krajani smo z veseljem spremljali obnovo notranjosti cerkve, saj skoraj nismo pričakovali, da se bo to res kdaj zgodilo. Nismo verjeli, da se bodo gradbeni odri kdaj zares umaknili iz cerkve,« je na skoraj dve desetletji dolgo obnovo cerkve spomnila predsednica Krajevne skupnosti Prem Nataša Olenik, ki je zadovoljna, da so na Premu le dočakali ta dan. »Obnovljena cerkev je skupaj z rojstno hišo Dragotina Ketteja in gradom Prem še ena dragocena turistična zanimivost za obiskovalce Prema,« poudarja.
Cerkev, ki je bila zgrajena leta 1868 v psevdoromanskem slogu po načrtih F. Faleschinija, je znana zlasti po monumentalnih ekspresionističnih poslikavah Toneta Kralja iz leta 1921, ko je, star komaj 21 let, prišel na Prem na povabilo svojega rojaka, župnika Alojzija Lesarja in tako začel svojo nekaj desetletji dolgo pot poslikav cerkva na Primorskem, kjer je pustil za seboj impozanten opus v kar 50 sakralnih objektih. Med bolj znanimi Kraljevimi upodobitvami v premski cerkvi, kjer je poleg prezbiterija poslikal še glavno apsido, ladjo in steno nad korom, sta Marijino oznanjenje ter sveta Ciril in Metod, ki simbolizirata slovensko identiteto. Cerkev poleg Kraljevih poslikav krasi še dekorativno figuralna poslikava skupine beneških slikarjev pod okriljem delavnice Ferruccia Furlanija.
Skrivanje
Zamakanje je zlasti v zadnjih letih prejšnjega stoletja dodobra načelo Kraljevo delo, zaradi odpadajočega ometa z ladijske kupole pa so bili v nevarnosti tudi že obiskovalci cerkve. »Kupola je dobesedno razpadala. Poleg tega so Kraljeve poslikave problematične še s tehnološkega vidika, ker je ustvarjal iz nič, ni imel ne denarja ne časa, v času fašizma je večkrat delal na skrivaj,« težavno delo, ki so ga imeli restavratorji, opiše Minka Osojnik z novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Potem ko so leta 2007 prenovili streho in ostrešje ter dve leti za tem uredili še zunanje omete, so se obnovitvena dela preselila še v notranjosti cerkve, ki je dobila nove klopi, nove lesene stopnice na kor in vhodna vrata v zakristijo. Pod okriljem Fundacije Toneta Kralja so se vzporedno odvijala tudi restavratorska dela, ki pa so bila zaradi pomanjkanja financ večkrat prekinjena. V letih 2020 in 2021 je ilirskobistriški župniji, ki so ji pred štirimi leti pripojili še premsko, s sofinanciranjem ministrstva za kulturo uspelo obe celostenski poslikavi naposled v celoti restavrirati.
Toliko sredstev je bilo treba
Lani so z interventnimi sredstvi ministrstva za kulturo obnovili še kupolasti strop in strop ladje, letos pa v celoti dokončali restavratorsko obnovo cerkve, ki so jo zaupali podjetju Gnom. Obnovitvena dela zadnjih dveh let so stala 225.000 evrov, pri čemer je 95.000 evrov prispevalo ministrstvo za kulturo, dobrih 2.000 evrov je za ureditev osvetlitve poslikav, ki jo je zasnovala bistriška arhitektka Jeronima Kastelic, dodala ilirskobistriška občina, ostalo pa so prispevali župnija in krajani premskega dela župnije. Nepokritih je ostalo še 15.000 evrov.
»Na začetku tega leta smo se s člani župnijskega gospodarskega sveta odločili, da bomo delali 'za vse solde', da bomo torej naredili toliko, kolikor bo denarja,« skromno pripomni župnik Stanko Fajdiga, ki si je komaj oddahnil od zadnje velike, skoraj pol milijona evrov težke obnove župnijske cerkve sv. Petra v Trnovem, končane leta 2020, pa je že zagrizel v novo. Čeprav ima župnija kar 26 podružnic, zanje skupaj s farani po svojih močeh zgledno skrbijo, je ponosen Fajdiga, ki mu tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine priznavajo izjemen čut za ohranjanje sakralne kulturne dediščine.
Obnovljeno cerkev je v nedeljo slovesno blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi.
