Spolne in duhovne zlorabe, ki jih Marku Ivanu Rupniku očitajo nekdanje redovnice redovne skupnosti Loyola v Ljubljani, naj bi se dogajale v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Ko so leta 2021 na dan začela prihajati pričevanja žrtev, se v Vatikanu niso odločili za preiskavo, saj da so obtožbe že zastarele.
Tudi primer, ko je Rupnik podelil odvezo ženski, s katero je imel spolne odnose, je šel gladko skozi. Rupnik, takrat še jezuit, je bil le za kratek čas izobčen. Ker naj bi se pokesal svoje napake, je bilo izobčenje odpravljeno.
Nov posmeh žrtvam in vernikom?
Kot pranje Rupnikovega imena in ugleda so številni razumeli tudi letos septembra objavljene zaključke preiskave, ki jo je opravila rimska škofija v rimskem Centru Aletti. »Jasno se kaže, da v Centru Aletti poteka zdravo skupnostno življenje brez posebnih kritičnih dejavnikov,« piše v zaključku kanonične vizitacije oziroma preiskave.
Center Aletti je leta 1992 ustanovil prav Rupnik in ga več kot desetletje tudi vodil. Glede na izjave žrtev naj bi se zlorabe zgodile tudi v tej ustanovi. Po navedbah rimske škofije je bila naloga vizitatorja Giacoma Incittija, sicer duhovnika in profesorja kanonskega prava na Papeški univerzi Urbaniana, »preveriti dinamiko združenja, delovanje njegovih vodstvenih organov in dejansko utemeljenost pomislekov, ki so jih sprožili nekateri organi«.
Vizitator je preučil tudi glavne obtožbe proti patru Rupniku, ugotovil pa resne nepravilnosti v postopkih, ki so pripeljali do zahteve po izobčenju Rupnika. Takšen zaključek septembra objavljenega poročila so številni razumeli kot reševanje obstoja Centra Aletti in pobudo za rehabilitacijo njegovega ustanovitelja.
Pet žrtev, ki naj bi jih Rupnik zlorabil, se je na te ugotovitve odzvalo pisno. Zapisale so, da jih je sklep raziskave »pustil brez besed, brez glasu, ki bi jim pomagal izraziti pretresenost in ogorčenje«, ter pokazal, »da Cerkve niti malo ne zanimajo žrtve in tisti, ki prosijo za pravico«. Izjave rimske škofije se posmehujejo »ne le bolečini žrtev, ampak tudi bolečini vse Cerkve, ki je težko ranjena zaradi tako trdovratne arogance«, so zapisale.
Katoliki terjajo preglednost in pravičnost
Če je septembrsko poročilo odmevalo predvsem v verskih medijih, pa je vest, da je Rupnika po izključitvi iz jezuitskega reda med svoje duhovnike sprejela Škofija Koper, vznemirila tudi širšo javnost. Šele po tem ogorčenem odzivu je odločnejšo potezo povlekel tudi papež Frančišek; odpravil je zastaralni rok za dejanja, očitana Rupniku, in uvedel novo preiskavo.
Tako o Rupnikovi umestitvi v koprsko škofijo kot o novi preiskavi primera so prejšnji teden poročali vsi večji svetovni katoliški mediji. John Allen, urednik spletnega portala Crux, meni, da je papež s tem škofovski sinodi, ki je zasedala od 4. do 29. oktobra, vdihnil vsaj določeno stopnjo nekaj pomembnosti. Z oživitvijo Rupnikovega primera naj bi se »Cerkev iz sinode nečesa naučila, in sicer pozorno in sočutno prisluhniti tistim, ki trpijo, predvsem tistim, ki se počutijo odrinjene na rob Cerkve,« kar je papež tudi sam poudaril ob napovedi nove preiskave. Papež je z obnovitvijo primera ustvaril tudi nova pričakovanja, ko gre za preglednost njegovega delovanja v tem primeru.
Pri spletnem portalu The Catholic World Report so izpostavili, da gre v Rupnikovem primeru predvsem za zaupanje v sposobnost Vatikana, da v ustreznem postopku zagotovi pravičnost. Zavzeli so se za transparentnost preiskave, ki se mora zaključiti z objavo preglednega poročila o celotnem postopku.
