Senat vrhovnih sodnikov, ki mu je načelovala vrhovna sodnica Karmen Iglič Stroligo, člani pa so bili še vrhovni sodniki Matej Čujovič, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik ter vrhovna sodnica Nina Betetto, je ugodil reviziji, ki jo je zoper sodbo v pravdni zadevi zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, vložil soboški odvetnik Jože Korpič.
Odvetnik je zastopal kmetovalko iz Šalovcev, ki ji je divjad februarja 2020 na 1,5 hektarja velikem kmetijskem zemljišču uničila piro, na nekaj manj kot hektar velikem zemljišču pa rž. Po izračunu izvedenca za področje kmetijstva Milana Lovrina je bilo škode za okoli 5100 evrov.
Korpič je v imenu kmetovalke na okrajnem sodišču v Murski Soboti vložil tožbo proti Zavodu za gozdove oziroma Lovišču s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci – upravljavcu lovskega revirja, na katerem je kmetovalka imela svoja zemljišča –, vendar je sodnica Darinka Pušenjak njeno tožbo zavrnila, ker, kot je zapisala v sklepu o zavrnitvi tožbe, tožnica ni izpolnila procesnih predpostavk iz tožbe, ker je »pisno prijavo škode na komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah vložila po izteku 8 dni, kot ta čas določa 2. odstavek 56. člena zakona o divjadi in lovstvu«.
Sklep soboškega okrajnega sodišča je potrdil tudi senat višjega sodišča in v svoji odločitvi zavzel stališče, da je imela tožnica po 5. odstavku omenjenega člena res na voljo tri leta za vložitev tožbe, a je sodnica okrajnega sodišča ravnala prav, ko je zavrgla tožbo, saj da kmetovalka ni izpolnila določil 2. odstavka 56. člena zakona o divjadi in lovstvu. Tožnica je, tako je ugotavljalo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, pisno prijavo škode na komisijo za določanje višine škode vložila en dan prepozno.
Advokat Jože Korpič z odločitvijo višjih sodnikov ni bil zadovoljen, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevek za revizijo odločitev v zadevi kmetovalke iz Šalovcev. »V reviziji sem dokazoval, da so si nižja sodišča napačno razlagala 2. odstavek 56. člena zakona o divjadi in lovstvu, da lastnik ne sme prijaviti škode po izteku 8-dnevnega roka za prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Zavzel sem stališče, da kmet ali lastnik gozdnega zemljišča, ki mu je nastala škoda, lahko prijavi škodo ves čas po izteku 8-dnevnega roka, vendar seveda najpozneje v roku treh let od dneva nastanka škode oziroma od dneva prijave pooblaščencu upravljavca. Primerno pa je, da se škoda čim prej prijavi, ker se lahko ugotovita obseg in višina škode na pridelkih, ko še ni opravljeno spravilo,« je revizijo zoper sklepa višjega in okrajnega sodišča povzel Korpič.
Nazaj v Mursko Soboto
Senat na vrhovnem sodišču je v reviziji pritrdil soboškemu odvetniku – stališče, ki ga je v sklepu okrajnega sodišča zavzela Pušenjakova in potem tudi višji sodniki, je po oceni vrhovnih sodnikov materialnopravno zmotno. »Osem dni je namreč tisto obdobje, ki ga je zakonodajalec namenil oškodovancu in pooblaščencu upravljavca, da se o višini odškodnine sporazumeta sama, brez intervencije komisije. Ni pa to hkrati rok, v katerem bi se oškodovanec moral obrniti na komisijo. Če znaša rok, ki ga imata oškodovanec in pooblaščenec upravljavca na voljo za sklenitev sporazuma, osem dni, ne more biti to obenem rok, v katerem mora oškodovanec prijavo poslati na komisijo zaradi neuspelega dogovora s pooblaščencem upravljavca. To bi pomenilo, da bi se roka iztekla istočasno in bi oškodovanec z vložitvijo prijave na komisijo vselej zamudil ali pa bi se moral na komisijo obrniti, še preden bi se izteklo zakonsko predvideno osemdnevno pogajalsko obdobje. To pa je v vsakem primeru nevzdržno,« so svojo odločitev utemeljili vrhovni sodniki.
Pravdna zadeva zaradi plačila škode, ki jo je povzročila divjad stranki odvetnika Korpiča, bo zdaj stekla znova na prvostopenjskem sodišču, to je na okrajnem sodišču v Murski Soboti. Kot je še zapisal senat vrhovnih sodnikov, bo moralo to sodišče zadevo spet vsebinsko obravnavati in o njej odločiti.
V 28 letih 90 primerov
Po podatkih Branka Palatina, predsednika okrožnega sodišča Murska Sobota, so v celotnem sodnem okrožju Murska Sobota, ki ob okrožnem in okrajnem sodišču Murska Sobota zajema še okrajna sodišča v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni, lani obravnavali le eno zadevo, ki pa še ni pravnomočno končana. »Tudi če gre v Pomurju le za eno tako zadevo, je to pomembno. S svojo odločitvijo je senat vrhovnega sodišča spremenil več kot desetletno nezakonito prakso nižjih sodišč, ne nazadnje so tak primer obravnavali že leta 2009 na okrajnem in višjem sodišču v Kopru,« razmišlja izkušeni odvetnik.
Kaj lahko zdaj storijo tožniki, ki so izgubili tožbe zaradi napačnih razlag nižjih sodišč, kot je to ugotovilo vrhovno sodišče v primeru njegove stranke? »Pravzaprav nič, ker je potekel triletni rok za vložitev tožbe po zakonu o divjadi in lovstvu. Le tisti tožniki, ki so tožbe vložili v letu 2020 in kasneje in jim je sodišče tožbe morebiti zavrglo zaradi zdaj po odločitvi vrhovnega sodišča napačne razlage 56. člena zakona o divjadi in lovstvu, imajo še vedno čas, da vložijo novo tožbo v treh letih od dneva nastanka škode oziroma dneva prijave škode po 1. odstavku 56. člena,« še pravi Korpič.
Po podatkih državnega odvetništva so na odvetništvu od 1. marca 1994 do 29. novembra 2022 obravnavali 90 primerov škode po divjadi v sodnem postopku in od 26. junija 2001 do 7. septembra letos 59 primerov škode po divjadi v predhodnem postopku, torej brez pravdanja na sodišču.
Iz službe za odnose z javnostmi in promocijo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na naše poizvedovanje odgovorili, da ministrstvo sodb sodišč ne more komentirati. Urška Kmetec, svetovalka za odnose z javnostmi Lovske zveze Slovenije, pa je medtem sporočila, da z odločitvijo vrhovnega sodišča niso seznanjeni, »prav tako sodba še ni javno objavljena, zato je žal ne moremo komentirati«.
