Nekdanji direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob, nekdanja članica uprave Mojca Letnik, nekdanji prvi mož Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Arman Koritnik in nekdanji direktor Rudarskega gradbenega podjetja (RGP) Anton Žagar.
To so po naših informacijah nekateri od skupaj osmih osumljencev, ki so jih v sredo med hišnimi preiskavami na območju Ljubljane, Maribora, Celja in Kopra obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Očitajo jim, da so storili kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoč pri tem. Zanj je zagrožena kazen do petih letih zapora, v primeru pridobitve velike premoženjske koristi oziroma povzročitve velike škode pa do osmih let.
»Preiskovalci sumijo osem fizičnih oseb, da so storile kaznivo dejanje pri izvajanju storitev na škodo pravne osebe z območja Velenja v višini 4,8 milijona evrov,« so sporočili s policije, pri čemer niso navajali podrobnosti.
Posel, vreden skoraj sedem milijonov evrov
Toda po naših zanesljivih informacijah kriminalisti NPU preiskujejo javno naročilo iz marca 2017. Z njim so v TEŠ, ki jo je takrat vodil Koritnik, in Premogovniku Velenje želeli najti izvajalca storitev na dela na deponiji premoga in pri sanaciji ugreznin na območju rudnika. Do izteka roka sta prejela kar osem ponudb. Nato pa se je začelo zapletati.
Koliko je znašala vrednost prejetih ponudb, ni znano, saj tega podatka v TEŠ nikoli niso razkrili. Toda iz sporočila policije je razvidno, da so se v Velenju in Šoštanju dve najugodnejši ponudbi za dela na deponiji odločili prezreti. Razpis so razveljavili, namesto tega pa posel neposredno oddali podjetju RGP, ki je pred tem oddalo ponudbo skupaj s podjetjem Andrejc, vrsto let enim od hišnih dobaviteljev TEŠ in premogovnika.
To samo po sebi ne bi bilo sporno, če se v RGP posla na deponiji ne bi odločili oddati podizvajalcu, saj sami zanj niso imeli ne kadra ne mehanizacije. Le nekaj mesecev pozneje so tako objavili javni razpis za najem storitev, ki bi jih morali opraviti sami. Kot edino se je odzvalo podjetje Andrejc, ki je pred tem z RGP oddalo ponudbo na razveljavljenem razpisu. Za dela na deponiji je podpisalo petletno pogodbo, vredno 6,6 milijona evrov (z DDV).
So vnaprej izbrali dražjega ponudnika?
Pod črto: v TEŠ in premogovniku so s tem manevrom za posel očitno vnaprej izbrali zasebnega dobavitelja, ki je bil na predhodnem razpisu precej dražji od konkurentov.
Podjetje RGP je sicer takrat vodil Žagar, ki je danes predsednik uprave Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP). Da so v RGP obšli zakonodajo o javnem naročanju in posel oddali po občutno višjih cenah, so sicer že med javnim razpisom opozarjali tudi potencialni ponudniki, vendar se v RGP na to niso ozirali. Odgovorjali so jim, da javno naročilo izvajajo v skladu z zakonodajo.
Toda očitno je med lokalnimi podjetniki pri tem poslu prišlo do hudega spora. Kot smo neuradno izvedeli, je najugodnejšo ponudbo na prvotnem razpisu oddalo podjetje Gradnje Rošer, ki je v lasti Viljema Rošerja, podjetnika iz Mislinje. To je v zadnjih desetih letih s Komunalnim podjetjem Velenje ustvarilo za skoraj 14 milijonov evrov poslov, še dodatnih 550.000 evrov pa v zadnjih dveh letih z Mestno občino Velenje.
Rošer je odločitev RGP konec leta 2017 skušal izpodbiti na državni revizijski komisiji, a mu to ni uspelo. Revizijski senat je takrat vodila Tadeja Pušnar.
Že pod Rotnikom hišni dobavitelj šaleške energetike
Podjetje Andrejc, ki je dobilo posel, je v lasti šaleškega podjetnika Miroslava Andrejca. Po nekaterih informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, naj bi bil prav tako med osumljenimi. Ima okoli 30 zaposlenih, lani pa je doseglo 6,6 milijona evrov prihodkov. V zadnjih štirih letih je skupaj ustvarilo več kot štiri milijone evrov čistega dobička. Večino prihodkov ustvari s posli za javne naročnike. Med njimi so največji občina Šoštanj, mestna občina Velenje in RGP.
Andrejc je sicer že vrsto let eden od največjih podizvajalcev v šaleški energetiki. Leta 2003, ko je TEŠ že vodil Uroš Rotnik, zdaj prvi osumljenec na sojenju zaradi nepravilnosti pri gradnji šestega bloka elektrarne, je skupaj z nekaterimi ostalimi podjetniki ustanovilo podjetje VAS, ki mu je elektrarna prepustila dela na deponiji. Temu podjetju je TEŠ plačeval tudi dodatna dela, ki so bila po navedbah iz ene od ovadb proti Rotniku neupravičena, saj so bila že vključena v osnovno ceno pogodbe.
Pozneje je imelo podjetje Andrejc s TEŠ pogodbo za odstranjevanje sadre in pepela. Prav tako je izvajalo dela pri sanaciji ugreznin na območju med šoštanjskim in velenjskim jezerom. TEŠ pa mu je dovolila brezplačno uporabljati tudi zemljišče v lasti elektrarne, na katerem je podjetje Andrejc namestilo montažne objekte.
