Iz Nuklearne elektrarne Krško so prejšnji četrtek obvestili Upravo RS za jedrsko varnost, da bodo preventivno zaustavili elektrarno, saj so zaznali manjše puščanje primarnega sistema znotraj zadrževalnega hrama. Reaktor je bil ustavljen v petek, 6. oktobra, ob pol šestih zjutraj. Šele v torek, 9. oktobra, pa so iz elektrarne poslali obvestilo, da so ugotovili natančno lokacijo puščanja. Za šivankin vbod veliko luknjico, iz katere je uhajala borirana voda, ki jo uporabljajo za primarno hladilo sistema, so našli na manjšem cevovodu priključnega sistema reaktorja.
Konec za nuklearko?
Ker je del slovenske javnosti nenaklonjen uporabi jedrske energije, so se po družbenih omrežjih, zaradi poznega obveščanja o vzroku zaustavitve, začele širiti govorice o prikrivanju in celo o tem, da naj bi bila okvara tako huda, da naj bi se morali od nuklearke posloviti. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj, je tako v pismu, ki ga je naslovil tudi na vlado, ministrstvo za okolje in urad za jedrsko varnost, zapisal: »Gre za dotrajanost nuklearke na primarnem delu, ki ga ni mogoče zamenjati z drugim in ga ni mogoče popraviti, razen če bi jo zamenjali v celoti.«
Uprava
Njegovo trditev so v Upravi RS za jedrsko varnost zanikali: »Ta trditev ne drži. Puščanja na primarnem delu so se v preteklosti že pojavljala tudi na drugih elektrarnah, ki danes povsem varno obratujejo. Popravilo poškodbe (npr. puščanje na zvaru) se izvede glede na vrsto in velikost poškodbe. Odločitev o popravilu ali zamenjavi celotnega dela se sprejme po opravljeni analizi vzroka za poškodbo,« so nam povedali.
Kaj smo uspeli izvedeti?
Kot smo že zapisali, je prišlo do puščanja na cevovodu priključnega sistema reaktorja. Da naj bi bilo nekaj s sistemom narobe, so v NEK opazili, ker je bilo v zadrževalniku več vode, kot bi jo moralo biti. Kljub številnim senzorjem in kameram jim točne lokacije ni uspelo ugotoviti, saj je šlo za zelo majhno luknjico, skozi katero je uhajalo zgolj 15 litrov tekočine na uro, ob tem pa sta vidljivost zmanjševali para in tema. Tako so morali reaktor ugasniti, lokacijo uhajanja pa najti fizično. Prve ugotovitve so pokazale, da je počil zvar na eni od manjših cevi. Kot so nam potrdili v upravi za jedrsko varnost, gre za skoraj 50 let staro originalno cev, ki je bila zavarjena v tovarni dobavitelja opreme.
Kako so odkrili napako?
Napako so v NEK zaznali zaradi povečane količine vode v zbiralniku na dnu zadrževalnega hrama. Odprava napake Ne glede na to, ali se bo cev popravljalo ali pa se bo zamenjalo celoten del, bo delovna ekipa izpostavljena sevanju, ob menjavi cevi bo nastalo tudi več radioaktivnih odpadkov.
Raje popravilo kot menjava
Ne glede na starost cevi ni nujno, da jo bodo zamenjali v celoti. »Kadar je treba v izogib ponovitvi dogodka spremeniti konstrukcijo komponente, je nujna zamenjava le te. Sicer pa je bolje popraviti mesto poškodbe,« so dejali v upravi. »Popravilo poškodbe zahteva krajši čas za izvedbo, kar ne nazadnje rezultira v manjši sevalni obremenitvi delavcev in manjši količini radioaktivnih odpadkov,« so dodali. Pojasnili so tudi, da se vzdrževalne aktivnosti pri zagotavljanju jedrske in sevalne varnosti v jedrskih elektrarnah med drugim izvajajo z namenom, da se operabilnost originalnih delov ohranja čim dlje. Na ta način se predvsem zmanjša tudi količina radioaktivnih odpadkov. Hkrati se nadgradnja jedrske varnosti izvaja stalno z vgradnjo novih sistemov in komponent, ki dopolnjujejo delovanje originalnih.
Zanimalo nas je koliko originalnih, skoraj 50 let starih delov v Krškem še vedno uporabljajo. Pojasnili so nam, da se ob remontih zamenjajo vse tiste komponente, ki so prepoznane za zamenjavo v okviru rednih vzdrževalnih del, in da se zaradi stalnega vzdrževanja komponent večji del komponent še vedno ni zamenjal. »Komponente, ki se običajno menjajo po več desetletjih delovanja, so črpalke in izmenjevalniki toplote,« so razložili.
