Po koncu ruskega imperija je Gorski Karabah postal del muslimansko večinskega Azerbajdžana. Na območju se nahaja več sto armenskih cerkva, samostanov in nagrobnikov, nekateri od njih so iz 11. stoletja.
Drugi verski spomeniki imajo edinstvene značilnosti; na njih so vklesani oboroženi vitezi iz mongolskega imperija iz 13. in 14. stoletja, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Patrick Donabedian iz francoskega Laboratorija za srednjeveško in moderno arheologijo v Sredozemlju.
Ranljivi kultni kraji
Med ključnimi osebnostmi, ki so živele v Garskem Karabahu, a ga v obdobju večletnih sporov med Armenijo in Azerbajdžanom zapustile, so duhovniki iz Armenske apostolske cerkve. Med njimi so duhovniki samostana Dadivank, ki naj bi ga ustanovil sveti Dad ob začetku krščanstva. Nekateri se bojijo, da so zaradi njihovega odhoda kulturni kraji na območju postali ranljivi.
"Ti spomeniki bodo doživeli enako usodo kot simbolni armenski spomeniki drugje," je napovedal predstavnik Gorskega Karabaha v Franciji Hovhanes Gevorgijan ter opozoril na uničenje armenskih zgodovinskih spomenikov drugod v Azerbajdžanu in v delih Gorskega Karabaha, ki jih je Baku ponovno osvojil v vojni med Azerbajdžanom in Armenijo za to ozemlje leta 2020.
“Obstaja nevarnost popolnega uničenja"
Vse od septembrske azerbajdžanske ofenzive se "tveganja (...) danes kažejo v različnih oblikah," pa je povedala arheologinja na Cornell University v ZDA Lori Kačadurian. "Obstaja nevarnost poškodb. Obstaja nevarnost popolnega uničenja, nevarnost izbrisa napisov," je dodala za AFP. In opozorila, da so bolj kot znani spomeniki ogrožena zgodovinska pokopališča in cerkve v majhnih vaseh.
