V zavetišče so se odpravili po sledeh informacij, da zunanje ograde prerašča nepokošena trava, da so psi zanemarjeni, njihove ute premajhne, da nimajo dovolj sence ...
Ob njihovem - poudarjamo nenapovedanem -, obisku je bil vtis drugačen: trava je bila pokošena, psi niso bili videti v slabem stanju, v nekaterih zunanjih ogradah naravno senco nudijo manjša drevesa in grmovje. V vsakem od desetih zunanjih izpustov so psom na voljo tudi ute. Te so resda videti nekoliko "zdelane", a so na prostem podvržene vremenskim okoliščinam, poleg tega ni nič neobičajnega, da nekateri psi svoje čekane kdaj pa kdaj zarijejo v leseno ogrodje hišic.
Mila, glasna, a ljubezniva pasja dama
Ob vstopu v zavetišče jih je pričakala najstarejša pasja stanovalka, 14-letna Mila. Glasna, a ljubezniva pasja dama, ki ima privilegij, da se lahko prosto sprehaja, kjer želi in ji ni treba v ograjen izpust. V zavetišče je prišla breja, njeni potomci so dobili nov dom, njej pa takrat ni uspelo prepričati morebitnih posvojiteljev. Zdaj je že del inventarja in predstavlja svojevrsten zaščitni znak zavetišča.
Družbo ji je delal igrivi sivi mačkon, medtem ko so drugi mački lagodno poležavali na utah in blazinah. Vsi so bili prosti in ni bilo opaziti, da se ne bi počutili dobro. Na dvorišču so imeli vodo in hrano, če je katerega zamikalo raziskovanje okolice zavetišča, se je odpravil na potep in se tudi vrnil nazaj. Nekaj mačk je sicer žalostno opazovalo dogajanje na dvorišču, a so bile zaprte z razlogom. "Te mucke so že posvojene in čakajo, da ponje pridejo novi lastniki. Zato, da ne bi kam zbežale ali da se jim ne bi v tem času kaj zgodilo, so v notranjem delu," pravi oskrbnica Renata Mink.
Zahtevna skrb za mačje mladičke
Skupaj so si ogledali prostor, kjer so nameščeni mačji mladiči, ki zahtevajo posebno skrb. "Najdeni so bili v smeteh. Hranimo jih na dve uri s prilagojeno tekočo hrano. Ker so prvi tedni res ključni za njihov razvoj, jih izmenjaje zvečer odnašamo domov in zjutraj nazaj v zavetišče. Po enem mesecu pa začnejo sami jesti in je vse veliko lažje," pove Renata. Ko bodo dosegli primerno težo, jih bodo sterilizirali oziroma kastrirali, pri dveh mesecih pa tudi cepili. Mladičkom družbo dela mačkom Predator, ki svoje ime dolguje zelo glasnemu predenju. "Ugotovili smo, da je zelo ljubezniv do mladičkov, jih čisti, se ukvarja z njimi," njegovo poslanstvo opiše Renata.
V enem od zunanjih izpustov pozornost pritegneta mešanka z ameriškim staffordshirskim terierjem Miša in ameriški pit bull terrier Bobbi. "Oba imata status nevarnega psa zaradi ugriza in napada na druge živali. Odvzeta sta bila lastniku, zato se nujno oddajata v dom, kjer ni prisotnih drugih živali. Do ljudi sta sicer zelo prijazna in igriva," nas pouči Renata. Psi so po njenih besedah v zunanjih ogradah le zgodaj zjutraj, dokler še ni prevroče, nakar jih pospremijo v notranje bokse.
Lani so oddali 29 kužkov in 104 muce
Dan v zavetišču je raznolik in delovno intenziven. Začne se s čiščenjem prostorov in hranjenjem živali, nadaljuje s pasjimi sprehodi, intervencijami na terenu, izlovi muc, obiski veterinarske postaje, socializacijo živali za lažjo posvojitev. Tu je še sprejemanje klicev strank, administrativne naloge, sprejemi obiskovalcev in sprehajalcev kužkov, postopki za posvojitev živali in še marsikaj drugega je potrebno postoriti.
Sedem zaposlenih z vodjo zavetišča Elen Pejić zdaj skrbi za 21 psov, 16 je odraslih, pet je mladičev. Največ je mačk, več kot sto. "Lani smo oddali 29 kužkov in 104 muce, letos do zdaj pa 18 kužkov in 28 muc," pravi Dimitrije Šamšal iz Marjetice, ki upravlja zavetišče. Vsako leto opravijo več kot 300 intervencij, vsaj 600 izlovov prostoživečih muc.
Letos so štiri istrske občine za delovanje zavetišča zagotovile 220.500 evrov. Koprska občina je namenila 112.000 evrov, piranska 60.000 evrov, Izola prispeva 39.500 evrov, Ankaran pa 9000 evrov. Lani so v zavetišču za delovanje porabili 284.000 evrov, razliko je pokrila Marjetica iz svojih tržnih dejavnosti.
