Zaradi filma V imenu resnice, ta govori o smrti vojaka Blaža Furjana, ki je umrl v ljubljanski vojašnici Franca Rozmana - Staneta v noči na 27. maj 1997, so se v tožbi zasebnih tožnikov Božidarja Martina Njavra, Franca Oražma in Marka Pojeta znašli avtorji filma, režiser Dejan Babošek, novinarja Ciril Brajer in Matej Šurc, nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe Avgust Cvetežar in Barbara Furjan, Blaževa sestra.
Tožniki od njih zahtevajo 38.000 evrov odškodnine, ker menijo, da so jih v filmu povsem neutemeljeno oziroma lažno obtožili umora Blaža Furjana. V filmu je bilo namreč prikazano, kakor da so Furjana zajeli, tožniki pa bili vpleteni v njegov načrtovani uboj, prikrivanje sledov in izogibanje kazenskemu pregonu.
S takšnim navajanjem so avtorji filma Njavru, Oražmu in Pojetu povzročili nepopravljivo škodo v zasebnem in poklicnem življenju. Policija je sicer v uradni preiskavi ugotovila, da Furjanova smrt ni povezana s sumom nobenega kaznivega dejanja. Zato je obveljalo, da je mladi vojak storil samomor, kar pa njegova sestra ne verjame. Igrano-dokumentarni film o Blaževi smrti, ki je nastal prav na pobudo Barbare Furjan, je bil prvič predvajan leta 2017 na RTV Slovenija, kasneje pa še na različnih internetnih portalih in drugje.
Ne nasprotujejo zaslišanju Mitje Kunstlja
Na torkovem naroku je nameravala sodnica Vera Gams Premrl zaslišati tožnike. Vendar se zaradi številnih pravnih ugovorov, ki so jih navajali predvsem pooblaščenci toženih strank, to ni zgodilo. Odvetnik tožnikov Antonio Novak iz odvetniške pisarne Janez Stušek je povedal, da tožniki nasprotujejo vsem navedbam toženih strank v zadnji pripravljalni vlogi. Iz njih izhaja, da so želele tožene stranke s filmom V imenu resnice, v katerem naj bi bilo polno nekih govoric, Njavru, Oražmu in Pojetu "iz političnih in drugih vzgibov" le škodovati.
Niso pa nasprotovali zaslišanju Mitje Kunstlja, ki je bil pred leti, tako kot tožniki, zaposlen v brigadi Moris. Odvetnik je povedal, da se bo na sodišču izkazalo, da je Kunstelj nekredibilna priča, ker je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi tatvin iz vojašnice, kjer je bil zaposlen, in drugih tatvin. Poleg tega je tožnike, predvsem Njavra, večkrat javno blatil, Njavru pošilja tudi žaljiva sporočila na mobilni telefon. Zadnjega mu je poslal pred dnevi, ko ga je obtožil, da je "komunistična svinja".
Tožene stranke, predvsem Barbara Furjan, v odgovorih na tožbo odgovarjajo, da je kritika filma V imenu resnice usmerjena v delo oblastnih organov, v preiskovanje in pregon ter delo vojaških struktur, "ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah". Barbara Furjan ne dvomi o tem, da je bil brat umorjen. Takšnega mnenja je zaradi številnih sumljivih okoliščin, pa tudi zaradi zmedenih in nasprotujočih si izjav prič in preiskovalcev. Prijateljem naj bi Blaž namreč omenil, da so ga v vojski snubili za "neke posle" oziroma da bi vozil drogo ali orožje.
S kazensko ovadbo nad sodnico
Odvetnik Edvard Bavcon je v torek povedal, da je v imenu Brajerja zoper sodnico podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic, in to zato, ker je sodnica na naroku decembra lani, čeprav ji je Brajer poslal opravičilo, da se obravnave zaradi bolezni ne more udeležiti, narok opravila, "čeprav ga ne bi smela". Zato zaradi njene pristranskosti zahteva tudi njeno izločitev iz tega sojenja.
Sodnica je pojasnila, da bo o predlogu za njeno izločitev odločal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Dodala je še: "Ves čas delujem v skladu z zakonom in sodim nepristransko." To pa je močno razburilo približno dvajset podpornikov Furjanove in drugih toženih. Ker so podporniki na naroku glasno komentirali, da nič ne slišijo, nekateri so v sodno dvorano prihajali kar med narokom, vsi so nekajkrat celo zaploskali in motili sodni proces, je sodnica v dvorano poklicala pravosodne policiste, ki varujejo ljubljansko sodišče.
To je močno razburilo podpornike in odvetnika Davida Slugo, ki zastopa Šurca, češ da so navzoči le opozorili, da se slabo sliši in da imajo pravico spremljati sojenje, zato sodnica s prihodom pravosodnih policistov "vrši pritisk na zbrano javnost v dvorani".
Sodnica, ki je precej dolgo prenašala nemir v sodni dvorani, je nato podpornike prosila, da naj narok spremljajo brez ploskanja in komentiranja, pravosodne policiste odslovila in zagotovila boljše ozvočenje. Čez kakšno uro je iz dvorane kljub temu odšlo okoli deset podpornikov, ki so glasno komentirali, da gre le za en veliki cirkus in da sodba zagotovo ne bo izdana v imenu ljudstva. Narok se bo nadaljeval 12. septembra, ko bo sodnica zaslišala tožene.
