Ustavno sodišče je namreč danes razveljavilo zadržanje novele zakona o RTVS. Za odpravo zadržanja so glasovali ustavni sodniki Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je glasoval Rok Svetlič, medtem ko sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič nista glasovala. S tem je ustavno sodišče odprlo vrata za konstituiranje novega sveta RTVS, pri čemer je ustavno sodišče za konstituiranje določilo sedemdnevni rok od objave sklepa v uradnem listu. V tem roku mora biti sklicana prva seja sveta, ki jo skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma oseba, ki ga nadomešča. Če seje ta ne skliče, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov sveta, še izhaja iz sklepa ustavnega sodišča. V. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je v odzivu potrdil, da današnjo ustavno odločitev spoštuje in da bo v predpisanem roku sklical prvo sejo novega sveta zavoda.
Blokada
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zadržanja novele zakona o RTVS je procesne narave in ni vsebinska, kar kaže na notranjo blokado sodišča, je za STA dejal Miro Cerar.
Kot je ocenil Cerar, ravnanje ustavnih sodnikov nakazuje, da vsebinska odločitev še sledi. "Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v sedanji situaciji odpravi zadržanje novele, kot pa, če pri njem vztraja. Zaradi izločitve dveh ustavnih sodnikov ter zaradi izrazito različnih pravnih pogledov je ustavno sodišče v notranji blokadi in še ni sposobno sprejeti vsebinske odločitve glede ustavnosti izpodbijanih določb zakona," je dejal.
Tudi ustavno sodišče je namreč v današnjem sklepu zapisalo, da ni mogoče izključiti niti, da bi odločitev lahko sprejeli šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča. "To je precejšen odstop od prvotne napovedi samega ustavnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo in rešilo absolutno prednostno, pri čemer se je tako le podaljšala nevzdržna situacija na javni radioteleviziji in v zadnjih mesecih krepila razgreta javna razprava," je dodal Cerar.
Potreben bo "resen pogovor"
Kot zaskrbljujoče je Cerar označil to, da dva sodnika pri glasovanju nista sodelovala. "To je v nasprotju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja, hkrati pa je tudi v neskladju z izrecno ureditvijo v zakonu o ustavnem sodišču, ki določa, da se sodniki pri odločanju ne smejo vzdržati glasovanja." To po njegovih besedah kaže na "izredno zaostrenost notranjih razmer na ustavnem sodišču". "To po mojem mnenju terja tudi resen pogovor znotraj sodišča. Nekdo bi moral prevzeti odgovornost, da se take stvari dogajajo," je prepričan.
Nesodelovanje pri odločanju sicer ni nekaj, kar bi "zahtevalo zelo dramatične ukrepe", je dodal Cerar. Normalno bi bilo, da so ustavni sodniki to sposobni razčistiti oziroma urediti sami med seboj.
Kot je še poudaril, razume zahtevnost in večplastnost obravnavane teme, a bi morali biti ustavni sodniki po njegovem mnenju kos tudi tako zahtevnim situacijam. "Ustavni sodniki so strokovnjaki, ki so bili na ta položaj izvoljeni ravno zato, ker naj bi premogli nadstandardni občutek za odgovornost do pravne države in do varstva integritete ustavnega sodišča," je dejal.
Nemški zgled
Ustavno sodišče je namreč v obrazložitvi odločitve navedlo, da zakon o ustavnem sodišču ne vsebuje posebnih pravil za odločanje v primerih, ko zaradi ene ali več izločitev sodnikov sodišče ne more oblikovati večinske odločitve z zahtevanim številom glasov. Zato se je zgledovalo po nemški ureditvi, ki določa, da v primeru, kadar ni zahtevane večine za razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta, ta akt ostane v veljavi.
V izogib ponavljanju takšnih situacij bi bilo po Cerarjevem mnenju smiselno dopolniti zakon o ustavnem sodišču.
Ob tem je bil kritičen tudi do uhajanja internih informacij s sodišča, kajti vse to slabi avtoriteto ustavnega sodišča in zaupanje v pravno državo.
