Ljubljansko-haaško konvencijo oziroma Konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev so na diplomatski konferenci sprejeli po skoraj dveh tednih pogajanj, na katerih je od 15. maja sodelovalo skoraj 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava.
Konvencija v skoraj sto členih poleg preambule in končnih določb v sedmih poglavjih določa osrednje organe za sodelovanje, definicije in položaj žrtev, prič, strokovnjakov in drugih oseb, ureja mednarodno pravno pomoč in postopke izročitev, premestitev obsojenih oseb ter postopke reševanja sporov. To je tudi prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po rimskem statutu. Podpis je predviden v začetku prihodnjega leta v Haagu, da stopi v veljavo, pa jo bo moralo ratificirati najmanj 15 držav. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po zaključku konference omenila, da se med delegati poraja ideja, da bi konvencija začela veljati že po podpisu dveh držav, "saj bi to omogočilo že prvo bilateralno sodelovanje".
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je pobudnicam konvencije ob zaključku konference zahvalila za njihovo izjemno sodelovanje in prijateljstvo. "Brez vaše predanosti, strokovnega znanja in politične volje bi bila desetletna prizadevanja za spodbujanje in ozaveščanje o pomenu konvencije MLA zaman," je dejala. Slovenija v ponudi sodeluje že več kot 12 let. "Sprejetje ljubljansko - haaške konvencije je zgodovinski dosežek, ki predstavlja velik korak naprej v našem skupnem boju proti nekaznovanosti in iskanju pravice za najhujša kazniva dejanja. S to konvencijo tudi mnogokrat izrečene besede 'Nikoli več!' spreminjamo v dejanske ukrepe," je poudarila vodja slovenske diplomacije. "To, da smo postavili pravico, odgovornost, sodelovanje, pregon najhujših zločinov na dnevni red, je večletni trud marsikatere ekipe, s tem pa potrjujemo, da je Slovenija resnično zavezana nekaznovanosti in pregonu najhujših zločinov," je dejala.
Prepričana je, da bo konvencija okrepila sodelovanje med državami pri preiskovanju in pregonu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj ter okrepila zmogljivosti v boju proti nekaznovanosti. "Celotni mednarodni skupnosti bo omogočila, da ostane zvesta svoji zavezanosti načelu odgovornosti. Odpravila bo obstoječe pravne praznine in birokratske ovire ter olajšala medsebojno pravno pomoč pri kazenskih preiskavah, izterjavi premoženja, izročitvi in drugih mednarodnih pravnih zadevah," je poudarila Fajon. Dodala je, da sprejetje konvencija pošilja jasno sporočilo vsem morebitnim storilcem in vsem prihodnjim žrtvam teh okrutnih zločinov, da je nekaznovanosti konec in da bo zmagala pravica. Ob tem je še ocenila, da bo sprejetje konvencije Sloveniji pripomoglo tudi pri prihajajočimi volitvami za nestalno članico varnostnega sveta ZN.
Dominika Švarc Pipan je medtem pojasnila, da "konvencija odpravlja pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev, s katerimi smo se soočali v preteklosti, ter predstavlja skupni svetovni globalni okvir sodelovanja". "Sprejetje konvencije odraža enotnost držav v prizadevanjih za zaščito človekovega dostojanstva, temeljnih pravic in vladavine prava ter našo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri odpravi nekaznovanosti na svetovni ravni," je dodala.
