S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa DZ, se letošnji odhodki državnega proračuna znižujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo po novem 13,1 milijarde evrov oziroma 233 milijonov evrov manj kot doslej. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je uvodoma članom odbora povedala državna sekretarka Saša Jazbec. Zmanjšanje načrtovanih odhodkov je po njenih besedah možno predvsem zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in zmanjšanih potreb po sredstvih za njeno blaženje. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Rebalans je sicer potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Prerazporeja namreč sredstva med posameznimi resorji. "Gre torej za tehnični rebalans," je poudarila Jazbec.
V opoziciji kritični
V opoziciji se s tem ne strinjajo. Kot je ocenil Andrej Hoivik (SDS), je jasno, da ne gre le za prerazporeditev sredstev, temveč zagotavljanje dodatnih za nove zaposlitve in stroške. "Vlada je napovedovala, da dodatnih stroškov zaradi njenega preoblikovanja ne bo," je poudaril. Kritičen je bil med drugim tudi do postavke za vračilo glob protestnikom, izdanih v času prejšnje vlade.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je proračunski primanjkljaj ocenila kot zaskrbljujoč. Takšen primanjkljaj bi bil po njenih besedah razumljiv, če bi vlada poskrbela za zadostno in celovito pomoč vsem, ki trpijo zaradi draginje, vendar tega ne počne. Med drugim se je vprašala, zakaj gospodarstvu za soočanje s posledicami energetske draginje ne bi namenili več sredstev, če so bila ta v proračunu že predvidena. "Zavajanje vlade ne bo imelo uspeha," je dejala.
Ministrstvo za finance po mnenju Anžeta Logarja (SDS) z načrtovanimi ukrepi pomaga pregrevati gospodarstvo. "Vpliva na višino in trdoživost inflacije, ki je pred nami," je dejal. Tveganja, ki jih izpostavlja fiskalni svet, se bodo na koncu poznala v denarnicah davkoplačevalcev, je prepričan. "Ne le zaradi višjih cen blaga, temveč tudi zaradi višjih obrestnih mer za posojila," je dejal. Ob tem je bil zelo kritičen do izjave ene od državnih sekretark na finančnem ministrstvu, da na tem področju ni mogoče najti ravnotežja.
Za nižji proračunski primanjkljaj
V bran vladnim načrtom je stopila Monika Pekošak (Svoboda). Rebalans je po njenem mnenju glede na trenutne razmere sestavljen dobro in preudarno. "Proračunski primanjkljaj bo nižji, kar je dobro izhodišče za zniževanje javnega dolga," je dejala. Glede očitkov o prenizkih povprečninah je poudarila, da ukrepi temeljijo na lanskem dogovoru z občinami. Na očitke opozicije o prepočasnem črpanju evropskih sredstev pa je odgovorila, da je treba biti pri tem ambiciozen, a tudi z realnimi pričakovanji.
Nekaj kritik je bilo sicer slišati tudi iz koalicijskih vrst. Milan Jakopovič (Levica) je bil kritičen do načrtovanih izdatkov za ministrstvo za obrambo, kot so sredstva za nakup opreme za protiletalsko obrambo. Takšni izdatki so po njegovem mnenju problematični že sami po sebi, saj da gre za nepotrebne izdatke za orožje, problematičen pa je tudi način, na katerega nakupi takšne opreme običajno potekajo. "Pri takšnih postopkih ne vidim transparentnosti," je dejal.
Poslanski skupini SDS in NSi sta k predlogu rebalansa vložili 12 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. V nadaljevanju seje so obravnavali še predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. S tem bodo proračunski dokumenti pripravljeni za potrditev na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.
