Ko zavržemo hrano, romajo v smeti tudi vsi deli proizvodne in nabavne verige. Zato je ob vse večji obremenjenosti Zemljinih virov in visokih cenah ključno, da v smeti roma čim manj še užitne hrane.
Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno. Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je leta 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
V smeti dejansko roma denar
Z drugimi besedami, povprečno slovensko štiričlansko gospodinjstvo na leto za hrano porabi okoli 3500 evrov, od tega pa gre v smeti na leto za 336 evrov hrane. Na prebivalca Slovenci zavržemo za okoli 68 kilogramov hrane, od tega jo je 26 kilogramov še užitne. »Odpadna hrana je zelo širok problem. Že tako hrana kot celotna, sem so všteti vsi dejavniki, ki skrbijo za njeno pridelavo, predelavo in transport, poskrbi za do 10 odstotkov vseh toplogrednih plinov,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl.
Zakaj torej zavržemo toliko hrane? Kupimo jo preveč, pozabimo jo pojesti, velikemu delu hrane pa preprosto poteče rok uporabe. Zato ta hrana ne bi smela iti v nič, ampak bi jo morali, vsaj tisto, ki res ni več primerna za uživanje, predelati v postopku biokonverzije za hrano za živali ali hišne ljubljenčke. »To lahko naredimo tudi s pomočjo insektov, ki v postopku predelave iz odpadne hrane pridobijo surovine, ki jih lahko uporabimo drugje. Vsak tak postopek 'reševanja' hrane pa mora biti lokalno prilagojen. Naj še enkrat opozorim, bijejo nam vsi zvonovi, nimamo na voljo planeta B, da bi se preselili ali ga uporabili kot nov vir,« je dejal prodekan za razvoj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Aleš Kuhar.
Rešujejo, kolikor je rešiti mogoče
Med odpadno hrano prevladuje zelenjava, skoraj polovica, sledi ji odpadno sadje. Tudi sicer se na evropski ravni zavrže okoli 20 odstotkov hrane, ker potrošniki narobe razumemo datume uporabe, kar v večini primerov pomeni, da hrano avtomatsko zavržemo, če ji je potekel rok uporabe. Tretjino jo zavržemo zato, ker je pokvarjena, malo manj kot tretjino zaradi pretečenega roka uporabe, 23 odstotkov, ker smo pripravili preveč hrane, in 10 odstotkov, ker je bila hrana neustreznega okusa, vonja in videza.
A vse preveč hrane gre v smeti neuporabljene. Na to so se že odzvale nekatere ustanove, na primer trgovec Lidl, pri katerem v 43 od skupno 65 trgovin zbirajo donirano hrano. »Na ta način smo lani donirali 390 ton hrane,« je povedal Tomaž Kus iz Lidla. Ta trgovec je tudi eden od pokroviteljev projekta Mini tovarna, v okviru katere iščejo alternativne rešitve, kako rešiti presežke hrane v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih.
