Kučan je o vojni spregovoril ob dnevu upora proti okupatorju v Šentjurju, kjer je med drugim poudaril, da "vemo dobro, kdo je napaden in zakaj mu je potrebno pomagati." Opozoril je še, da mora enotnosti v podpori napadenemu slediti enotnost v prizadevanjih za zaustavitev spopadov in s tem ustvarjanje pogojev za začetek mirovnih pogajanj.
Po njegovi oceni mirovna pogajanja "ne bodo mogla izničiti teritorialne integritete in suverenosti Ukrajine", zahteve, naj do premirja pride čim prej, pa da niso nikakršna podpora agresorju. "So pritisk na opustitev vojnih aktivnosti. Ta pritisk bi morali stopnjevati, da bi prišli vsaj tja, kjer sta s sporazumom v Minsku Ukrajina in Rusija že bili," je pojasnil.
Zavrnil je stališče nekaterih, da je zdaj vojna in da v razmerju med agresorjem in žrtvijo ne šteje nič od tistega, kar se je dogajalo med njima pred vojno. V luči tega je izrazil mnenje, da so "morda prav v odnosih pred vojno skriti odgovori, pomembni za končanje te nepotrebne vojne".
"Prepričan sem, da je ob drugih, tako vprašanje tudi položaj in pravice ruske manjšine," je dejal prvi predsednik samostojne Slovenije in dodal, da so pravice manjšin kljub temu, da o njih govorijo številni mednarodni dokumenti, pogosto vzrok ali izgovor za konflikte.
Po mnenju Kučana bi politika, ki bi bila zavezana spoštovanju pravic manjšin, lahko "vsaj ublažila napetosti in konflikte znotraj posameznih držav in v odnosih med njimi". "Predvsem pa ne bi nikomur omogočala pretveze, da v imenu zaščite svojih manjšin in obrambe njihovih pravic poseže po orožju," je dejal in dodal, da imamo izkušnjo s tem tudi Slovenci.
Spomnil je na to, da je nedavno podpisal izjavo Zaustavite vojno v Ukrajini, v katerem z več drugimi sopodpisniki pozivajo k zaustavitvi vojne ter se zavzemajo za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj. Na pismo se je med drugim kritično odzval ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran.
