Gre za doslej največje preoblikovanje trga ogljika, v skladu s katerim bo onesnaževanje še dražje. Evropska unija je tako še okrepila svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v industrijskem sektorju.
Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki je razdeljen na več obdobij trgovanja in ki je prvič v veljavo stopil leta 2005, je bil prvi pomembnejši sistem trgovanja z emisijami ogljikovega dioksida, ki je elektrarnam in tovarnam naložil, da morajo za pokritje svojih emisij ogljika pridobiti pravice do emisij. Na podlagi tega režima so se emisije v zadevnih sektorjih zmanjšale za 43 odstotkov. EU želi s trgom ogljika oziroma sistemom EU ETS predvsem s pomočjo finančnih spodbud deležnike spodbuditi, da imajo emisije pod nadzorom, ter obenem z visokimi stroški preprečiti pretirano onesnaževanje, s pridobljenimi sredstvi pa financirati »zelene« projekte.
Plod dveh let pogajanj
Reforma trga ogljika predvideva zmanjšanje emisij ogljika do leta 2030 za 62 odstotkov v primerjavi z ravnmi leta 2005. Po skoraj dveh letih pogajanj na ravni EU so evropski poslanci spremembe, ki jih je predlagala Evropska komisija, prejšnji teden potrdili v Evropskem parlamentu, danes pa so okoljski ministri v Bruslju prižgali še zadnjo zeleno luč. Za reformo je glasovalo 24 držav članic, Poljska in Madžarska sta ji nasprotovali, Belgija in Bolgarija pa sta se vzdržali.
Kaj prinaša?
V skladu s spremembami se bodo stroški onesnaževanja precej povečali za številne panoge, nacionalne vlade v državah članicah pa bodo iz naslova prodaje pravic do emisij prišle do milijard evrov, ki jih bodo lahko investirale v zeleni prehod. Po poročanju Reutersa težka industrija za nižje ravni emisij do leta 2034 ne bo več upravičena do brezplačne dodelitve pravic, v primeru letalskih družb pa se bo to zgodilo že do leta 2026. Že od leta 2024 bo onesnaževanje dražje za ladijske družbe.
Države članice so kot sploh prve na svetu potrdile tudi postopno uvedbo dajatev na uvoz visokoogljičnega blaga, kot so jeklo, cement, aluminij, gnojila, elektrika in vodik. Shema, s katero želi preprečiti beg evropskih proizvajalcev v regije oziroma države z bolj ohlapnimi okoljskimi predpisi, bo v veljavo stopila leta 2026.
Prav tako so države članice podprle načrte za vzpostavitev novega trga ogljika, ki bo vključeval tudi emisije v gradbenem sektorju in prometu. Ta naj bi bil vzpostavljen leta 2027. Dogovorile so se še, da bodo ustanovile poseben socialni podnebni sklad, ki bo namenjen financiranju ukrepov, usmerjenih v pomoč ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in drugim, ki jih bo vzpostavitev tega novega trga najbolj prizadela.
