V Sloveniji je okolje, v katerem delujejo vplivneži, pravno še neurejeno, kar so na nedavnem dogodku Dan vplivnostnega marketinga ugotavljali tudi njegovi udeleženci. Odvetnica Alja Fakin, ki je to področje na dogodku osvetlila s pravnega vidika, je dejala, da je osnovna dilema pri pravni ureditvi vplivnostnega marketinga pravilno razumevanje, kaj vplivnostni marketing sploh je.
Po njenem mnenju je vplivnež nedvomno medij, »ki pa se od klasičnih razlikuje po svoji dvojnosti – vplivnež deluje kot človek, kot fizična oseba, v vlogi starša, delavca, partnerja, ter na drugi strani kot pravni subjekt, kot podjetnik, izvajalec, delodajalec. Obe 'personi' vplivneža sta nujni za njegovo ustvarjanje in uspešnost, meja med njima pa je zabrisana. Prav to je specifika, ki jo mora pravo pravilno in učinkovito (v smislu omogočanja delovanja vplivnostnega marketinga) zajeti,« je poudarila in dodala, naj zato zakonodajalec prisluhne razvitim dobrim praksam, določi ter spodbudi pravilna ravnanja v posameznih okoliščinah, »predvsem pa naj pri sprejemanju predpisov ne izhajajo iz vseh možnih zlorab. Za ugotavljanje in sankcioniranje zlorab so druge veje oblasti, ne zakonodajna. Dobro pravilo je edina podlaga, ki jo pravna država potrebuje za celovito in uspešno delovanje.«
Slovenija zaostaja
Da bi se uredila zakonodaja na področju vplivnostnega marketinga in da bi bilo dilem med ustvarjalci čim manj, si prizadeva tudi novoustanovljeno Društvo ustvarjalcev spletnih vsebin (DUSV), ki mu predseduje Miha Culiberg, podpredsednika sta Ciril Komotar in Anja Oman, ustanovni člani pa še Jure Marolt, Manja Plesničar, Nastja Kramar Pesek in Tamara Fortuna.
Culiberg, ki ima s soprogo Jasno tudi uspešen profil na Instagramu, kar sicer ni njuna osrednja dejavnost, je za naš časnik povedal, da vplivnostni marketing v Sloveniji razen redkih delov, ki se dotikajo oglaševanja, ni specifično reguliran. »Verjamemo pa, da bo naša država to področje tudi po vzoru Francije jasneje uredila s specifično zakonodajo in tako oblikovala jasen okvir za delovanje ustvarjalcev na spletu,« je dejal. Jasna zakonodaja je po njegovem mnenju pomembna tako zaradi zaščite potrošnikov kot poenotenega delovanja ustvarjalcev spletnih vsebin. »Težava pri spletnih medijih nastane, ker lahko regulativa, ki velja za slovenske ustvarjalce, te postavi v neenakopraven položaj v primerjavi s tujimi ustvarjalci, ki prek družbenih omrežij naslavljajo slovenske uporabnike, zanje pa morda strožja slovenska regulativa ne velja,« je opozoril.
Strožje kot za druge medije?
Društvu se sicer zdi ključno, da se v pripravo zakonodaje vključijo tudi predstavniki ustvarjalcev, »saj lahko ti s praktičnimi izkušnjami in specifikami, ki jih imajo spletni mediji, pomagajo zakonodajalcu, da regulativo pripravi na način, ki omogoča njeno izvrševanje. Regulativa mora biti obenem enakopravna, saj vsaj na prvo žogo Francija vplivnežem nalaga strožja pravila kot pa klasičnim medijem (npr. uporabo opozorila, da so bili uporabljeni filtri),« je še dejal Miha Culiberg.
Pravi, da se je v dobi, ko je lahko ustvarjalec vsak, ločnica med javnim in zasebnim precej zabrisala, zato je cilj njihovega društva – v izogib dvomom in obenem v pomoč pri urejanju tega področja – oblikovati družbeno sprejemljive in s strani ustvarjalcev ponotranjene dobre prakse. »Upamo, da bomo s tem področje ustvarjanja spletnih vsebin na neformalni ravni poenotili, obenem pa mu dali veljavo, kakršno si zasluži.«
Pomagajo jim pravniki
Culiberg je dejal, da vplivneži v pripravo vsebin vlagajo ogromno časa in truda, oglaševanje pa je njihovo plačilo za produkcijo vsebin: »V tem delu se ustvarjanje vsebin na spletu in financiranje tega z oglaševanjem v ničemer ne razlikuje od TV-produkcije ali radijske produkcije, zato verjamemo, da si ustvarjanje na spletu zasluži enako priznanje kot druge oblike avdiovideoprodukcije, obenem pa se mora zakonodaja tem medijem prilagoditi tako, kot se je morala v preteklosti prilagoditi ob pojavu tiskanih medijev ter kasneje radia in televizije.«
Že zdaj aktivno sodelujejo s pravnimi strokovnjaki, da jim pomagajo tolmačiti pravila, pisana za klasične medije, in jih prilagajati ustvarjanju in objavljanju spletnih vsebin. »Vsi ustvarjalci spletnih vsebin, ki se obračajo na nas, pa se strinjajo, da konkretnejša regulacija področja ustvarjanja spletnih vsebin kljub morebitnim restrikcijam in spremembam dosedanjega delovanja prinaša večjo stopnjo pravne varnosti in omogoča njihovo delovanje na zakonsko skladen način,« je sklenil Culiberg.
500 evrov za »story«
Po nekaterih informacijah naj bi v Slovenij od vplivništva živelo (ali pa je ta dejavnost njihova osrednja) vsaj okoli deset ljudi, med njimi Patricia Pangeršič, Sanja Grohar, Katarina Benček, Lea Filipovič (Lepa Afna), Tea Jugovic (Cool mamacita) in Petra Parovel. Vse naštete so svoj digitalni vpliv izkoristile ne samo za oglaševanje tujih izdelkov in storitev, marveč tudi svojih; Petra Parovel ima denimo svojo blagovno znamko športnih oblačil, Sanja Grohar prodaja svoje trenirke, Katarina Benček nakit in tako dalje.
Koliko točno zaslužijo, slovenski vplivneži neradi povejo, je pa nedavno je eden od njih vsaj približno orisal, koliko jim naročniki – podjetja oziroma blagovne znamke – plačajo, da v svojih objavah oglašujejo njihov produkt oziroma storitev. Dejal je, da je nekoč veljalo, da za pet tisoč sledilcev na objavo plačajo 50 evrov, za deset tisoč sledilcev 100 evrov, za 15 tisoč pa 150 evrov. Danes so postavke precej višje. Po njegovih besedah lahko vplivnež z deset tisoč sledilci za eno objavo prejme od 100 do 500 evrov, za »story«, če govorimo o Instagramu, pa od 20 do 100 evrov. »Seveda pa si cene lahko določaš sam. Večji doseg in odzivnost sledilcev pomenita višjo ceno,« je pojasnil.
Prihodnost vplivništva
Tamara Langus, komunikologinja in samostojna podjetnica, ki zadnjih šestnajst let deluje predvsem na področju digitalnega marketinga, je povedala, da je marketing z vplivneži zelo zanimiv tudi za slovenska podjetja, »še posebej če ta nudijo izdelke in storitve s področja nakupovanj, potovanj, kozmetike in življenjskega sloga. Podjetjem se tak način sodelovanja izplača, saj vplivneži zagotovijo vsebino in nato še distribucijo vsebine do prave publike. Pri oglaševanju je treba namreč najprej plačati izdelavo oglasa in nato še zakupiti prostor v medijih. Pri vplivnežih sta ta dva stroška združena v eno ceno. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo vplivneži s svojimi sledilci že prej zgrajen odnos in zaupanje. Vplivneži lahko opravijo pomembno vlogo v marketinškem miksu. So tukaj in bodo tukaj tudi ostali.«
