Aktualna koalicija ne skriva, da med njene prednostne naloge spada zamenjava vodstva RTV Slovenija. A vse bolj očitno je, da so se tega lotili sila nespretno. Novela zakona o RTV je pristala na ustavnem sodišču, ki je najprej z minimalno večino petih proti štirim sodnikom odločilo, da izvajanje novele zakona v določenem delu zadrži, zdaj pa ob dveh izločenih ustavnih sodnikih ne zmore najti potrebne večine, bodisi za razveljavitev bodisi za obstanek zakona.
Zamenjali poročevalca
Na ustavnem sodišču so namreč potrdili, da Rok Svetlič ni več poročevalec pri presojanju ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija; to je zdaj postal Matej Accetto. Kot nam je pojasnil ustavni pravnik Ciril Ribičič, to po vsej verjetnosti pomeni, da je Svetlič pripravil predlog odločitve sodišča, za katerega pa ni dobil potrebnih pet glasov kolegov. Zakon o ustavnem sodišču v 41. členu namreč določa, da mora o skladnosti zakona z ustavo ustavno sodišče odločiti z večino glasov vseh sodnikov.
Potem ko se je že ob sprejemu novele zakona v odločanje sam izločil sodnik Rok Čeferin, je sodišče izločilo še sodnico Nežo Kogovšek Šalamon, zaradi česar o zadevi odloča le sedem ustavnih sodnikov in sodnic. Glede na do zdaj predstavljene in znane poglede sodnikov je verjetnost, da bi prišli do odločitve, zelo majhna. Dosedanji poročevalec Rok Svetlič je po mnenju poznavalcev pripravil odločitev, ki bi novelo razglasila za neustavno; s svojimi argumenti, kot kaže, ni uspel prepričati dovolj kolegic in kolegov. Ob tem očitno ni bilo niti kaj dosti volje za zbliževanje mnenj, zato je bil določen nov poročevalec, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Pričakovati je argumentacijo, da je novela skladna z ustavo, a glede na do zdaj predstavljena mnenja je verjetnost, da jo bo podprla potrebna peterica, še manjša.
Kako nadaljevati?
Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da če tudi novemu poročevalcu Accettu ne bi uspelo, nadaljnje menjave na mestu poročevalca niso smiselne. »Če ne dobi potrebne podpore ne predlog za ustavnost ne predlog proti, mislim, da so te možnosti izčrpane, ne glede na to, kdo bo poročevalec ali poročevalka,« meni Ribičič, ki je bil tudi sam ustavni sodnik. Težavo vidi v tem, da začasna odredba o zadržanju izvajanja dela novele zakona o RTV v resnici ni začasna. »Roka, koliko časa je odredba lahko veljavna, ni,« pojasnjuje. Če bo sodišče v trajni pat poziciji, bi po njegovem mnenju morala odločitev iti v smer ohranitve veljavnosti novele zakona. »Novelo zakona so potrdili poslanci z absolutno večino, potrjen je bil tudi na referendumu in kot tak s seboj nosi pečat volje ljudstva – to bi moralo biti vodilo v primeru, če sodišče ne more odločiti drugače,« nam je povedal Ribičič.
Ponovno odločanje o začasni odredbi?
Meni tudi, da bi, če bi se trenutni položaj nadaljeval, ustavno sodišče namesto preizkusa ustavnosti ponovno odločalo o veljavnosti začasne odredbe, za kar ne bi potrebovali večine vseh ustavnih sodnikov in sodnic, temveč le večino vseh prisotnih. Ob tem bi se sicer pojavila dilema, ali lahko glasuje Neža Kogovšek Šalamon, ki je glasovala proti odredbi, a je bila kasneje izločena.
Nesmiselno izločanje sodnikov
O nastalem položaju se je pred dnevi oglasil še en nekdanji ustavni sodnik in odvetnik Matevž Krivic, ki je v svojem pisanju izrazil mnenje, da dejstvo, da so nekateri sodniki že v preteklosti izrazili mnenje o stanju na RTV in noveli zakona o RTV, ne bi smelo biti ovira za sodelovanje pri odločanju. Krivic se tako zavzema, da bi sodišče spremenilo prakso in vsem omogočilo sodelovanje pri sprejemanju odločitve; kot taka bi bila zagotovo bolj legitimna kot druge možnosti, ki se ponujajo ob nezmožnosti doseganja potrebne večine.
