"Moja jesen je bila letos res pestra, september je bil tako zapolnjen, kot je običajno december. Za mesec dni sem zapustil družino in šel v Maribor, kjer je nastajal novi operni muzikal Tesla. Domov naj bi prihajal ob koncih tedna. A že na začetku sem staknil covid in bil v samoizolaciji. To je bilo po eni strani krasno, saj sem imel dovolj časa, da sem se naučil pesmi, se dodobra naspal in spočil, kajti doma te možnosti ni, saj so otroci zelo živahni in je ves čas veselo," za začetek pove Klemen, zadovoljen, da so vse predstave Tesle v Mariboru in Ljubljani razprodane – odpirajo se tudi novi termini za naslednje leto.
Skupaj z Mojco ju lahko gledamo v krasnem filmu Kapa. Delavna je tudi Mojca, ki pridno sinhronizira risanke, kar je njena velika ljubezen, in ima vaje za novo predstavo v SiTi Teatru.
Zatajeni ognjemet talentov
"Vse to lahko počneva zahvaljujoč Mojci. Trenutno je prevzela nase večji del prisotnosti v družini. Ne bi mogla dobro funkcionirati, če bi bila oba tako vpeta v kariero. Enkrat več tega pade na enega, drugič na drugega. Sem pa hvaležen in vesel, da mi je to dano. Dokler sem bil zaposlen v SNG Drama Ljubljana, skoraj desetletje, kjer sem se kalil med krasnimi sodelavci, sem bil samo na gledaliških odrih, poleg igre je bila moja velika ljubezen tudi glasba. Zdaj se na koncertnih odrih z bandom počutim kot riba v vodi. Užival sem tudi kot voditelj, tam sem tudi želel dati maksimum sebe. V nekem trenutku je bilo vsega preveč, pa sem potreboval kar nekaj časa, da sem začel spreminjati svoje življenje.
Pozabil sem, da ne morem narediti vsega sam, s premajhno ekipo pa tega preprosto ne moreš delati dolgoročno. Pogoriš in pregoriš. To se mi je zgodilo, ko sem se gnal, doma sem hodil kot zombi. Otroci so bili še manjši, bil sem povsem brez energije. Kadar sem delal, sem imel občutek, da nisem nič z družino. Kadar sem bil z družino, me je preganjalo, da nič ne delam. Zato je bilo treba to uravnotežiti," pripoveduje Klemen, Mojca pa vskoči, da ga podpira pri vsem, kar ga veseli in zanima, ter mu tudi odkrito pove svoje mnenje o projektih, ki se jih loteva: "Prav hecno mi je biti na Klemnovem koncertu in poslušati komentarje ljudi, 'o moj bog, kako je bilo to dobro, a ta tip zna tudi peti', saj je kljub temu, da odlično poje, v zavesti ljudi še vedno najbolj prisoten kot igralec in TV-voditelj."
Zelo zahtevno je bilo uravnotežiti toliko stvari, kot sta se jih lotevala, z družinskim življenjem. Z leti, veliko truda, učenja in zavzetosti sta se naučila zelo dobro premisliti in načrtovati, kaj lahko delata in česa ne, da se lahko ukvarjata z družino, sabo in vsem, kar si naložita.
Pogumno na svobodo
Dela jima ne manjka, pa tudi nikoli ju ni bilo strah, da ga ne bosta imela. "Ko sem dala odpoved v koprskem gledališču, so kolegi skočili v zrak in mi polagali na srce, naj ne delam tega, da bom lačna. In ko je šel čez dve leti iz redne službe v Drami še Klemen, sva znova poslušala 'dobrohotne' nasvete, češ, kaj misli, da bo ves čas vroča roba, prišli bodo mlajši, bolj nadarjeni, zavzeti in sveži. Vendar pa sem vedela, da je Klemen človek, ki ne spi na lovorikah, temveč vsak dan dela na sebi, se izobražuje, raste kot oseba in ustvarjalec. Ko si mlad in zanimiv, imaš svežino in sočnost. Z leti dobiš patino, ki je mladina (še) nima. Imaš druge kvalitete in nisi za na odpad. Zavedala sva se in čutila sva, da bova to izpeljala," razlaga Mojca, Klemen pa jo dopolni, da uživa na odru. Ker ga zanima toliko stvari, se je moral odločiti, čemu v življenju želi slediti. Ostati v Drami "bi bila zanj drama", tako pa se je začel ukvarjati z gledališčem po svoji meri.
"Tvegal sem, da ne bom imel dela, in na koncu to ni bilo nobeno tveganje, dela je bilo vedno dovolj in še več. Prišle so priložnosti, obenem pa več časa zase, za družino, Mojco. Vsega je bilo več, na koncu tudi denarja. To je bilo ključno, saj sem, ko je Mojca zbolela, finančno breme zavestno prevzel nase, da bi lahko imela čim več časa in miru zase," pove in doda, da je on bolj razumski človek, Mojca pa bolj zaupa svojim čustvom in intuiciji.
Ona ima pri dogovarjanju za projekte preprosto pravilo – sprejme, četudi je čista bedarija, a je tako noro dobro plačano, da ne bo vedela, kam z denarjem (kar se ji še ni zgodilo), ali pa ji duša zapoje, ker je zadeva krasna in v projektu sodelujejo srčni ljudje. Vse pa premisli tudi upoštevaje družino. Kaj bo to pomenilo zanje, jih bo vrglo iz ravnovesja ali ne. Ta njen sistem je povzel tudi Klemen.
Udejanjene skrivnosti milijonarjevega uma
"Imava skupne finance. Ko sem zaradi Mojčine bolezni prevzel to skrb, sem se začel izobraževati tudi na finančnem področju. Bral sem knjige, poslušal podkaste ... Hitro mi je postal blizu sistem Harva T. Ekerja Skrivnosti milijonarjevega uma, ki med drugim pravi, da daš 60 odstotkov vsega, kar zaslužiš, na stran za vsakdanje stroške, deset odstotkov na poseben račun za zabavo (koncerte, predstave in druge prostočasne dejavnosti), deset odstotkov gre za dolgoročno varčevanje (sem spadajo tudi počitnice, veliki družinski nakupi, avto ...), deset odstotkov nameniš vsem vrstam izobraževanj, zadnjih deset pa je vložek v finančno svobodo. Tega denarja se ne dotakneš, gre za vlaganje v delnice, nepremičnine, skratka prihodnost, denar, ki dela zate. Začel sem beležiti prihodke in izdatke. V banki so me na začetku prav debelo gledali, ko sem prišel odpret kopico računov, da sem lahko pridobljeno znanje začel uporabljati tudi v praksi. Prav neverjetno je, kako se, četudi daješ na račun male zneske, denar postopoma nabere do te mere, da se počutiš varnega," pove Klemen, ki se omenjenega finančnega modela drži že dobra tri leta.
Mojca mu je seveda sledila, bilo ji je malce nadležno, ko ji je težil za vsak račun, saj si on to zapisuje. Na srečo se to zdaj počne na aplikacijah in je lažje, pregledno in varno. Zdaj ju ne skrbi, da bosta zapravila več, kot imata in si lahko privoščita. To je tudi dobra varovalka. Klemen pa ni dosleden in željan učenja samo pri financah, temveč tudi na drugih področjih svojega življenja.
Novo poglavje za novo leto
"Vedno sem odprta za nove stvari, želim se bolje razumeti in zavedati, kdo sem, kako funkcioniram, kako funkcionirajo tudi drugi ljudje. Že proti koncu osnovne šole me je začela zanimati osebnostna rast ter vse možnosti in priložnosti, ki jih ponuja. Veliko sem brala, obiskovala delavnice in novo znanje tudi utrjevala. Dolga leta smo vegetarijanci, trudimo se živeti čim bolj povezani z naravo in imeti lepe odnose s seboj, med seboj in z drugimi ljudmi. To prenašava tudi na otroke, saj si ne želiva, da bodo dosegli predvsem ne vem kakšne akademske dosežke, temveč da bodo srčni, sočutni, odprti in se bodo zavedali, da se tvoje pravice nehajo tam, kjer se začnejo pravice drugega. Za to mi ni bilo nikoli škoda namenjati truda in energije," pravi Mojca, ki je Klemna za novo leto 2020/21 močno potisnila iz cone udobja.
"To je bilo prvo leto po dolgem času, ko za silvestrovo nisva imela koncertov in predstav. Načrtovala sva, da si bova, ko bodo otroci zaspali, pogledala kakšen film. Pa je Mojca predlagala intervju s parom, ki si je izmislil projekt Lifebook. Sprva mi ni dišalo, nato pa sem zastrigel z ušesi. Gre za spletni program, s pomočjo katerega si narediš jasno vizijo v dvanajstih življenjskih kategorijah. Kot bi si naredil knjigo svojega življenja. Vse od skrbi za telesno aktivnost, zdravo prehrano do partnerstva, starševstva, svojega karakterja, emocij, kariere, financ, pa do končne združene življenjske vizije, ki bi jo rad dosegel v petih letih. Odločila sva se, da bova temu sledila. Skoraj sem se tega lotil kot videoigre. Zdaj lahko priznam, da sem bil včasih kar odvisen od videoiger, kar je verjetno veliko ljudi, pa si tega niti ne priznajo. Ob igranju se sprosti toliko dopamina, da ti ga skuri in potem ne funkcioniraš več v vsakdanjem življenju. Postaneš apatičen in se ne odzivaš niti na lastne otroke. Na srečo sem se tega zavedel. Med študijem predstave v Drami, ki res ni bil najbolj posrečen, sem se po stari navadi želel malo sprostiti z igranjem iger. Alarm pa se je prižgal, ko sem šel zvečer sinu brati pravljico, pa mi je pred očmi začela izginjati polovica črk.
Šel sem k Mojci, pa je je tudi pol manjkalo. Zajela me je panika, šel sem k zdravniku. Ugotovil je predmigrensko stanje, me začel spraševati, ali imamo to v družini. V družini tega nikoli ni bilo in hitro sem spoznal, da je bila moja sprostitev lažna, saj sem bil po igranju videoiger še veliko bolj nervozen. Takrat sem se odločil, da nočem zabresti pregloboko," razlaga Klemen.
Res pa tehnologija tudi omogoča, da se naučimo kopice koristnih stvari (sam se je osnov kitare in klavirja naučil igrati na internetu), a je zelo tanka meja, kdaj z njo postanemo zasvojeni. Zaveda se, kako okolica vpliva na otroke in kako buden je treba biti v zvezi s tem.
"Po lastnih izkušnjah vem, kako si otroci želijo poskusiti videoigre in kaj naredijo prepovedi. Zato se mi zdi bolje, da se o tem pogovarjamo in skupaj odmerjamo," pravi, Mojca pa ga dopolni, da je enako s televizijo. Otrokom je ne prepovedujeta, jo pa gledajo skupaj in se dogovarjajo, kaj bodo gledali; to je droben del preživljanja skupnega časa. Preostalega namenita drugim stvarem, ki ju zanimajo.
Do velikih sprememb prideš z malimi koraki. Kar nekaj jih je Klemen dosegel z že pičlimi dvajsetimi minutami, ki jih na dan posvetiš eni stvari. V treh letih se mu je nabrala kopica novih znanj. Tako se po korakih posveča Mindvalleyju, Lifebooku, že večkrat je povedal, kako ga navdušuje Joe Dispenza, pa programi o kakovosti spanja, tehnike dihanja ... Med drugim se je zelo posvetil temu, da s programom 10X spravi svoje telo v najboljšo možno pripravljenost.
"Leta in leta sem se trudil pokuriti svojo telesno maščobo. Ko sem si jo dal izmeriti, me je skoraj kap, saj sem je imel toliko, da bi me res lahko kap. Štirikrat na teden po dvajset minut naredi čudeže. Oba z Mojco sva šla tudi na dieto wildfit, ki čisto resetira človeka. Ona je sicer odnehala, jaz pa sem vztrajal do konca," razloži Klemen, Mojca pa pravi, da je kopica teh tehnik čisto dobrih, a ko je Klemen postal zaradi njih že čisto zelen, je treba pač nehati. Kmalu ji pritrdi, saj zaupa njeni ženski modrosti in intuiciji. Kako ji tudi ne bi, če pa nekako drži vse niti družinskega življenja.
Veselo in glasno
Ker Klemen toliko dela, se obema zdi ključna podpora. "Kadar je Klemen toliko vprežen v delo, nase prevzamem gospodinjska opravila. Je pa odličen partner in oče. Malo moških se toliko preigra z mularijo, športa s fanti, igra karte in vse možno. Ob vsem tem si nekako uspeva vzeti tudi čas zase. Imava pravilo, da si ne glede na vse enkrat na teden vzameva en dan zase. Enkrat na mesec je najin skupni vikend, takrat otroke pošljeva h Klemnovim staršem, ki so krasni in se super razumejo z vnuki, enkrat na leto pa greva nekam sama. Zavestno ohranjava bližino, saj veva, da ni samoumevna. Kljub temu da se imaš rad in se spoštuješ, te nor ritem sodobnega življenja zlahka odnese in se začneš oddaljevati. Midva to bližino ohranjava predvsem z iskrenim pogovorom o vsem. Vse, kar nama pade na pamet, dava ven. Ne delava načrtov, kako bova skupno preživela ta najin skupni čas, temveč sva pri tem spontana. Če se nama zahoče, da greva hodit, pač greva. Ni pravila. Pomembno je, kako kakovostno preživiva skupni čas. Je pa Klemen bolj strukturiran in splaniran, zato je začel načrtovati tudi moje dneve. Ugotovil je, da vse, česar se lotiš in ni zapisano v koledar, ne obstaja. Če ni, te požre in odnese. Ve, da če si ne načrtuje stvari, jih ne bo. Jaz sem bolj spontana in imam raje tudi rubriko izredne situacije," se smeji Mojca, ki se veseli prihajajočih praznikov z otroki.
Ljuba ji je otroška čistost duše in srca. Čisto jo posrkajo, vendar ji je bolj kot okraševanje in pripravljanje hrane pomembno zavedanje, kakšen blagoslov je, da se imajo, da so zdravi, s streho nad glavo, časom drug za drugega in za igranje. "Žal začnemo ljudje to ceniti šele, ko nas useka, prej se nam vse zdi samoumevno. Potrudimo se, da ne bo tako."
