Na današnji dan, ko obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, je bila pred 74 leti v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah, v katero so države prvič zapisale pravice in svoboščine vseh ljudi, ne glede na njihove okoliščine. Z njo je bilo tako prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice ter da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu
Poleg nje so Združeni narodi (ZN) sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacije, otrokovih pravic in pravic invalidov. ZN ugotavljajo, da so v desetletjih od sprejeta deklaracije človekove pravice sicer postale bolj priznane in bolj zagotovljene po vsem svetu, "vendar pa je bila obljuba deklaracije o dostojanstvu in enakosti pravic v zadnjih letih pod stalnim napadom", so opozorili.
Pozivajo, da morajo vrednote in pravice iz deklaracije ostati vodilo v svetu, ki se sooča z novimi trajajočimi izzivi, kot so pandemije, vojni konflikti, naraščajoče neenakosti in podnebne spremembe. Rešitve za današnje največje krize temeljijo na človekovih pravicah, so prepričani. Današnji dan človekovih pravic bodo sicer ZN zaznamovali z geslom Dostojanstvo, svoboda in pravičnost za vse. V ospredje pa postavljajo tudi prihajajočo 75-letnico sprejema omenjene deklaracije.
Stanje pri nas
Ena od pravic, ki so najbolj na preizkušnji, je temeljna človekova pravica do zdravja. "Brez zdravja za vse ni dostojanstva, svobode in pravičnosti. Pravica do zdravja pomeni zagotavljanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe vsem in povsod," poudarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Na težave pri dostopu do zdravstvenih storitev ves čas opozarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot našteva, številni nimajo izbranega osebnega zdravnika, otroci z motnjami v duševnem zdravju so zaradi pomanjkanja strokovnjakov ostali brez ustrezne obravnave, na splošno so čakalne vrste nerazumno dolge, varovani oddelki v institucijah prezasedeni in drugo.
Po oceni Svetine je kljub nekaj odprtim vprašanjem "standard človekovih pravic v Sloveniji sorazmerno visok". A je dogajanje v zadnjih nekaj letih, tudi pričujoče krize, dodobra zamajalo naš občutek varnosti in naš vrednostni sistem, strah pred neznanim pa je večji kot kadarkoli prej, v poročilu za lansko leto ugotavlja Svetina.
Sorazmernost
So pa zdaj, še pravi, ko smo v tako imenovanem postcovidnem obdobju, še bolj do izraza prišle številne pomanjkljivosti glede spoštovanja človekovih pravic v naši družbi. "Za primer novih valov epidemije kot že tolikokrat prej tudi na tem mestu ponovno opozarjam, da je pri sprejetih ukrepih (ali odsotnosti le-teh) treba upoštevati določene standarde, in sicer da morajo biti ukrepi sorazmerni, nediskriminatorni, nujni za dosego določenega cilja, strokovno utemeljeni, zakoniti (ter sprejeti transparentno, po ustreznem postopku) in časovno omejeni – torej legitimni," je med drugim v svoje poročilo za lansko leto zapisal varuh.
Lani so sicer, podobno kot leto prej, v obravnavo o okoliščinah protikoronskih ukrepov prejeli kar tretjino več zadev kot pred letom 2020. Obravnavali so 6863 zadev (leta 2020 6852 zadev, leta 2019 pa 4600), kar pomeni več kot 33-odstotno povečanje števila zadev glede na obdobje pred pojavom pandemije covida-19. Te so se nanašale tako na ukrepe in vprašanja, povezana z epidemijo covida-19, kot na druge s covidom-19 nepovezane vidike kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V poročilu varuha je razvidno še, da se je neposredno na covid-19 v letu 2021 nanašalo skupaj 1179 zadev, kar je sicer nekaj manj kot leta 2020, ko je bilo takšnih zadev 1414.
Ranljivi otroci
V letu 2021 so skupno obravnavali 3720 pobud, od tega jih je bilo utemeljenih 475 ali 14,62 odstotka, med njimi 221 s področja zagovorništva otrok. Med 349 ostalimi utemeljenimi pobudami so ugotovili 276 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti, kot je kršitev načela dobrega upravljanja in pravičnosti, kar je sicer občutno manj kot leta 2020, ko so med 364 utemeljenimi pobudami ugotovili kar 473 kršitev.
"Število ugotovljenih kršitev je lani upadlo, vendar je vsaka kršitev nedopustna in odveč. V pobudah smo ugotovili največ kršitev načela dobrega upravljanja. Posebej želim izpostaviti še 25 kršitev enakosti pred zakonom, 20 kršitev pravic invalidov, 18 kršitev enakega varstva pravic, 14 kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država, 12 kršitev načela pravičnosti, 10 kršitev sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, 10 kršitev pravice do socialne varnosti, 9 kršitev pravice do pravnega sredstva in po 8 kršitev pravice do zdravstvenega varstva, pravice do zdravega življenjskega okolja in neupravičeno zavlačevanje postopkov," je v poročilu navedel varuh.
Kdo so kršitelji?
Med obravnavanimi organi v letu 2021 so največ kršitev ugotovili s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bilo jih je 63, sledi ministrstvo za okolje in prostor s 25 kršitvami, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zdravje vsako z 18 kršitvami, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s 16 kršitvami, vlada s 16 kršitvami in tako naprej. Ugotovili so še šest kršitev s strani Inšpektorata RS za okolje, pet kršitev s strani finančne uprave in pet kršitev s strani lokalne samouprave, torej občin.
S področjem pravic oziroma pravico do enake obravnave in enakih možnosti se v Sloveniji ukvarja tudi zagovornik načela enakosti, ki izpostavlja, da se varstvo pred diskriminacijo ne dosega zgolj z zagotavljanjem enake obravnave vseh, ne glede na njihove osebne okoliščine, ampak včasih tudi s privilegirano obravnavo skupin, ki so zaradi njihovih osebnih okoliščin v manj ugodnem položaju in jim je treba enak izhodiščni položaj šele zagotoviti.
Zagovornik zato državne organe in lokalne skupnosti, ki so zavezanci za zagotavljanje varstva pred diskriminacijo, s priporočili seznanja s tem, da je takšne privilegirane položaje dovoljeno in dobrodošlo ustvarjati, da pa je pri tem vseeno treba slediti zakonu o varstvu pred demokracijo, da ne bi poglobili obstoječih neenakosti v družbi ali povzročili nove diskriminacije.
Več kot sto ugotavljanj diskriminacij
V letu 2021 je zagovornik izdal 51 priporočil, od tega 33 priporočil v zvezi z zakoni in drugimi predpisi (veljavnimi ali predlogi) in 18 priporočil za spodbujanje enakega obravnavanja. Priporočila so se največkrat nanašala na osebne okoliščine: invalidnost, spol, spolno identiteto in spolni izraz, starost, družbeni položaj, narodnost oziroma etnično poreklo, državljanstvo, starševstvo, splošno varstvo pred diskriminacijo in zdravstveno stanje. Po dve priporočili sta bili izdani glede na osebno okoliščino premoženjskega stanja, jezika in spolne usmerjenosti ter po eno za osebni okoliščini izobrazbe in kraj bivanja.
V letu 2021 je zagovornik obravnaval 119 predlogov za ugotavljanje diskriminacije. Primeri so se nanašali na: diskriminacijo kupca zaradi rase v okviru obravnave varnostnikov v trgovini; diskriminacijo osebe, ki živi s hivom, pri dostopu do zobozdravstvenega varstva, diskriminacijo žensk v zaporih, diskriminacijo javne uslužbenke zaradi starševstva pri dodelitvi letne ocene dela, diskriminacijo zaradi zdravstvenega stanja in starševstva pri obračunu poslovne uspešnosti z upoštevanjem prisotnosti na delovnem mestu in diskriminacijo pri nudenju televizijskih vsebin v obliki, prilagojeni senzorno oviranim osebam.
To skrbi
Kar zadeva kršenje človekovih pravic, je nedavno ministrstvo za zunanje zadeve opozorilo, da nasilje nad ženskami globalno ostaja ena najpogostejših kršitev človekovih pravic. "Slovenija je v mednarodni skupnosti v podpori enakosti spolov in delovanju civilne družbe zelo aktivna," je ob tem poudarila ministrica Tanja Fajon. Na MZZ poudarjajo, da so razmere v zadnjih letih vse manj naklonjene enakosti spolov. "Nasilje nad ženskami in deklicami je ena ključnih ovir enakosti spolov. Vse pogostejši so napadi na ženske zagovornice človekovih pravic in aktivistke za enake možnosti žensk in moških, kar je izredno skrb vzbujajoče," so zapisali. Fajonova je ob tej priložnosti povedala, da je Slovenija v mednarodni skupnosti v podpori enakosti spolov in delovanju civilne družbe zelo aktivna.
