Kot so sporočili iz združenja, je za lansko in letošnje leto najmanj eno potovanje načrtovalo 76 odstotkov tistih, ki so potovali že pred pandemijo. Načrte jih je doslej uresničilo 68 odstotkov.
86 odstotkov vprašanih, ki potovanje načrtujejo za prihodnje leto, namerava potovati z letalom. Od teh jih 81 odstotkov meni, da so letališča in letalske družbe po pandemiji poskrbele za dovolj varno okolje. Pred letom dni je tako menilo 74 odstotkov vprašanih.
To jih moti
Hkrati pa lahko protikoronski ukrepi povzročijo različne zaplete in dodatna opravila. To skrbi 75 odstotkov vprašanih, 77 odstotkov pa jih je zaskrbljenih zaradi višjih stroškov, povezanih z letalskim prevozom.
Ko gre za konkretne zaščitne ukrepe, vprašani zdaj bolj kot maske želijo čistočo na letališčih in letalih ter čim manj gneče. Za skrajšanje časa zadrževanja na letališčih je po mnenju vprašanih ključno tudi preprečevanje zamud letal, so navedli v združenju.
"Jasno je, da želijo ljudje po pandemiji spet potovati. Jasno pa je tudi, da od pristojnih pričakujejo ukrepe za varno potovanje s čim manj motnjami," je dejal generalni direktor ACI Luis Felipe de Oliveira.
Visok porast
V EU je sicer lani število letalskih potnikov naraslo za 35 odstotkov na 373 milijonov, potem ko je v letu 2020 njihovo število zaradi pandemije covida-19 upadlo za 73 odstotkov, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Povečanje števila potnikov je bilo mogoče zaznati skoraj v vseh državah EU.
Potem ko je bila letalska industrija v letu 2020, ko so zaradi preprečevanja širjenja pandemije covida-19 države po vsem svetu sprejele različne omejitvene ukrepe, močno prizadeta, je leto 2021 pokazalo prve znake okrevanja, ugotavlja Eurostat.
Na Hrvaško
V primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ko je skupno število letalskih potnikov doseglo 1,04 milijarde ljudi, jih je bilo lani za 64 odstotkov manj, kar kaže na to, da je bila industrija še vedno oddaljena od polnega okrevanja.
Podrobnejši podatki evropskih statistikov kažejo, da so lani glede na leto prej vse države članice EU z izjemo Finske zabeležile povečanje števila letalskih potnikov. V največjem obsegu se je povečalo število potnikov na Hrvaškem (+129,4 odstotka), sledijo Ciper (+104,8 odstotka), Grčija (85,9 odstotka), Španija (59 odstotkov), Romunija (56,5 odstotka), Estonija (50,7), Italija (47,4 odstotka), Slovenija (45,7 odstotka) itd.
Najmanjšo rast pa so zabeležile Irska (10 odstotkov), Švedska (15,9 odstotka), Latvija (17,1 odstotka) in Madžarska (17,7 odstotka).
V skupni strukturi celotnega letalskega potniškega prometa je prevoz letalskih potnikov izven držav članic EU lani obsegal 39 odstotkov, znotraj EU 38 odstotkov, notranji nacionalni prevoz pa 23 odstotkov.
Kdo jih prepelje največ?
V primerjavi z letom 2020 se je delež prometa izven EU območja znižal za 5,5 odstotka, znotraj EU pa na drugi strani povečal za 4,5 odstotka, več je bilo tudi nacionalnega prevoza, in sicer za odstotek.
Med letališči je po številu prepeljanih potnikov v letu 2021 prvo mesto zasedlo letališče Charles de Gaulle/Pariz (26,2 milijona potnikov), sledijo Schiphol/Amsterdam (25,5 milijona potnikov), Main/Frankfurt (24,8 milijona potnikov), Barajas/Madrid (23,2 milijona), El Prat/Barcelona (18,5 milijona), Orly/Pariz (15,8 milijona), Palma de Mallorca, Athinai/Eleftherios Venizelos v Grčiji, München in Lizbona.
Izmed omenjene deseterice je največjo rast potnikov v primerjavi z letom 2020 zabeležilo letališče Palma de Mallorca (+137 odstotkov), ki se je tudi na novo uvrstilo med deseterico, najmanjšo pa letališče v Münchnu (+12 odstotkov).
Lani je bilo znotraj EU po zraku prepeljanih 15 milijonov ton tovora in pošte, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Od tega je bilo 12 milijonov ton povezanih s prevozom zunaj meja EU.
