S plavolaso Tjašo – taka je postala zaradi potreb predstave in ji je postalo všeč – smo se srečali ob Bohinjski Bistrici, v bližini njenega doma. Ujeli smo jo zadnji dan, preden se je s fantom podala na zaslužene počitnice po enomesečnem nastopanju v Cirque de Soleil. Malo je sicer shujšala, kajti urnik je bil res naporen, predstave pa so trajale pozno v noč, ampak nič ne more skaliti njene sreče, da se ji je uresničilo, kar se ji je še pred leti zdelo povsem nemogoče.
Zgodbe o življenju
Ples, ki jo spremlja od otroških let, je iz nje vedno privabljal svetlo plat življenja, četudi se je okoli nje vse podiralo. Z gibanjem se je osvobajala travm iz otroštva. Ko je ugotovila, da edino s tem lahko kontrolira svoje življenje, je s treningi pretiravala, ni poslušala svojega telesa, kar jo je v najstniških letih pahnilo v težave z motnjami hranjenja in je morala poiskati pomoč. Takrat je spoznala zanjo zdravilno gibalno terapijo, s katero je moč izražati svoja čustva. »Lažje se mi je bilo gibati kot pa govoriti o svojih občutkih,« pravi. Gibanje jo je osvobodilo, ples ob drogu pa je postal središče njenega življenja.
Ko je v Talentih zaplesala na spiralnem drogu, je bilo to za vse čisto presenečenje. Prav ta ples pa je navdušil tudi direktorje znanega kanadskega cirkusa. »Po zmagi na Talentih se je moje življenje povsem spremenilo,« pove. »Cirkuške discipline so postale moja prioriteta, vanje sem vlagala vso energijo, z denarno nagrado sem si končno lahko privoščila šolanje.« Vzela si je dve leti premisleka, v katero cirkuško šolo bi si pravzaprav želela in bi bila zanjo najboljša ter v katero disciplino bi lahko vložila svoje znanje. Vmes pa si je z nastopi po Sloveniji in v tujini gradila kariero ter postajala čedalje prepoznavnejša.
»Sočasno sem odprla svoj studio, učila, zvečer sestavljala koreografije za nastope ter se pripravljala za tekme in cirkuške festivale.« Po letu in pol takšnega življenja je ugotovila, da tako ne gre več naprej. Bila je zelo utrujena, pojavile so se zdravstvene težave, izgubljala je težo in motivacijo. Vedela je, da si mora vzeti čas za počitek, drugače se ne bo dobro končalo. »Tudi če se v življenju ukvarjaš s stvarmi, ki ti napolnijo dušo, greš lahko čez mejo. Moraš se naučiti reči 'ne' in biti s tem zadovoljen,« pove.
Opazili so jo
Plesala je zase in veliko časa preživela v naravi s svojimi psi. »Ugotovila sem, da je tisto, kar si res želim, cirkuška šola. Potem pa se je zgodila korona, ko se je svet tako ali tako ustavil in sem bila lahko osredotočena samo na šolo.« Se je pa v istem času v njenem življenju zgodilo več prelomnih stvari, te so jo spodbudile k premisleku in odločitvam.
Na festivalu cirkusa Cirque de Demain, kamor so jo povabili s predstavo na spiralnem drogu, jo je opazil sodnik iz cirkusa Cirque de Soleil in kmalu zatem je dobila njihovo povabilo k sodelovanju na enomesečni predstavi v Andori, ki jo tradicionalno pripravljajo vsako leto. »Izbrali so me za glavno vlogo v moji točki na spirali v njihovem šovu. Še danes komaj verjamem, pa je že vse za mano.« Novico je takoj povedala svoji družini in skupaj so jokali od sreče. »Vedela sem, da mi bo to povsem spremenilo življenje, in bila sem še bolj motivirana, da vsak dan zgodaj vstanem, treniram in vlagam v znanje, da bom na odru lahko najboljša verzija same sebe.«
Na žalost je bil covid takrat v največjem razcvetu in so morali šov prestaviti. Ob enem najsrečnejših dogodkov pa se je zgodil tudi najbolj tragičen in pretresel njeno družino. Njena mlajša sestra si je namreč poskušala vzeti življenje in ostala priklenjena na posteljo, pove Tjaša s solzami v očeh.
»Od takrat se še bolj borim, da delam, kar želim, kar me veseli, in poskušam ostati pozitivna.« Takrat je tudi dokončno dozorela odločitev za šolanje v cirkuški šoli na Portugalskem. »To ni bil pobeg, sama sebi sem želela dokazati, da četudi imaš travme iz preteklosti in težko življenje, se je vredno truditi, vsak dan posebej. Svoji družini hočem dati vedeti, da lahko, da bom in da ne bom obupala. Saj tudi mene še vedno spremljajo obdobja tesnobe in depresije, ampak se mi zdi, da grem vedno lažje čez take trenutke. Moje zdravilo je, da sem kreativna. Temne trenutke lahko tako kreativno spravim na površje zase in za ljudi, s katerimi to delim. Zaradi sestrine izkušnje sem svojemu delu še bolj predana in tako zelo hvaležna, da lahko delam, kar si želim.«
Končno Cirque de Soleil
Ti dve leti šolanja v portugalskem Portu sta bili zanjo eno najlepših obdobij v življenju. Prvo leto sta tam živela s fantom, potem pa sta ugotovila, da je to zanju finančno prevelik zalogaj, zato se je Roel vrnil v Bohinj, sama pa se je preselila v prikolico v šolskem kampu.
»Bila sem v naravi. Zbujaš se s soncem in spat greš, ko sonce zaide, imela sem svoje kužke in šolanje od jutra do večera. Ob vikendih pa sem še po spletu učila ples, da sem si zaslužila za preživetje. Delala sem projekt za nemški cirkus Flic Flac in solo predstavo. Predvsem pa sem se naučila biti sama s sabo v težkih in prijetnih trenutkih. S sošolci smo bili kot družina, podpirali smo se, skupaj trenirali in se zabavali. Večina nas je živela v kampu in covida nismo preveč občutili. Šola je bila morda zaprta en teden, sicer pa zaradi tega nismo delali pretiranega cirkusa.«
Zaradi treninga in predstave, ki jo je julija čakala v Andori s Cirque de Soleil, so ji v šoli omogočili, da je predčasno diplomirala in se pridružila ekipi. »Samo dva tedna smo imeli za pripravo šova, kar je bilo kar malo noro. Delali smo dneve in noči, potem pa začeli z nastopi, ti so trajali ves mesec. Na začetku sem bila precej nesamozavestna – tako sem bila hvaležna za to priložnost, da sem se malo bala, da ne bi bila dovolj dobra. Vsi drugi artisti so se mi zdeli na precej višji ravni, kot sem bila sama. Zdelo se mi je, da moram še precej delati, da jih bom dosegla. Po drugi strani sem pa verjela, da so me poklicali z razlogom.
Velikokrat sem direktorje spraševala, zakaj so me izbrali, in z njihovimi spodbudnimi besedami sem začela bolj zaupati vase. Artisti smo se sicer vsi po vrsti tudi psihično sesuvali, ampak pravijo, da je to normalen potek ustvarjanja.
Po drugi strani smo se zelo povezali in vedno si našel koga za pogovor, če si ga potreboval. Predstava je bila zamišljena tako, da smo bili na odru ves čas prisotni vsi. Zgodba je govorila o dveh mestih – zračnem in talnem, ki živita vsako po svoje, eno mimo drugega. Skozi zgodbo, glasbo in gibe se mesti spoznata in si data priložnost, da se povežeta. Ta predstava je bila precej drugačna od njihovih siceršnjih, sodobnejša. Moram priznati, da sem še vedno malo zmedena in zbiram vtise po šovu.«
Veseli se naslednjega projekta
Po počitnicah – prve dni se je želela samo temeljito naspati – se bo spet začela udeleževati cirkuških tekmovanj, načrtuje pa tudi nastopanje z nemškim cirkusom Flic Flac. Potem pa verjame, da se ji bodo spet oglasili iz Cirque de Soleil. »Občutek imam, da se bom morala zelo hitro preseliti v Kanado. Strast, hobi in srečo, vse to sem našla v cirkusu in komaj čakam naslednji projekt,« navdušeno sklene.
