Z Mihom Žvanom, predsednikom Društva za varstvo okolja Bled, smo se dobili ob rjavi in neznosno smrdeči vodi, ki teče po strugi, prekriti s sivimi oblogami. Jezernica, tako se imenuje ta smrdeči potok, je edini iztok iz Blejskega jezera, ki svojo pot začne na območju Mlino.
»Pred 14 dnevi je bil član našega društva deležen grozljivega prizora. V potok in pozneje v reko so se iz cevi razbremenilnika čistilne naprave izlivale večje količine sanitarnih odplak. Potok še danes spominja na kanalizacijski kanal, voda je motna in rjavih odtenkov, veje grmov, ki obraščajo strugo, pa so povešene zaradi teže večjih ostankov sanitarnih pripomočkov. Teh bi bilo še bistveno več, če ne bi bila ob iztoku cevi v potok nameščena posebna naprava, ki prestreže opazne, večje kose toaletnega papirja.« Naloga razbremenilnika, je razložil Žvan, je, da se odplake zaustavijo, preden črpalka prečrpa vodo na čistilno napravo.
»Kadar pa je vode preveč, se presežki prelijejo v potok. Od julija se to dogaja 24 ur na dan!« In kaj so sive obloge na dnu rečice? Bakterije, ki se razraščajo na ostankih fekalij. »Tako situacijo, čeprav ne v tako velikem obsegu, smo imeli že leta 2018, ko so visoke temperature ozračja povzročile nizek vodostaj tako jezerskih potokov kot Save Bohinjke. To vodi v začarani krog: manj ko je vode, bolj se ta segreva, bolj ko je voda segreta, manj je v njej kisika, kar pa negativno vpliva na živali, ki živijo v vodi in ob njej, za nameček pa se začnejo še razraščati alge. To se že vidi na pregradi Cajhnovega jezu pri Lancovem pod Radovljico, kjer boste videli smrdečo brozgo. Gre za odmrle alge, ki so začele gniti. Verjetno bo tudi letos potrebna intervencija gasilcev, tako kot leta 2018.«
Podobno je že 15 let
Dokler pred 15 leti na Bledu niso naredili čistilne naprave, je nadaljeval Žvan, so komunalne odplake tekle v Savo po ceveh, v katere so se zlivale vode potokov. »Zdaj se te vode zlivajo v čistilno napravo. Kar je problem, saj je v ceveh zdaj preveč vode. Čeprav čistilna naprava deluje pravilno, prevelik dotok vode pogosto preveč razredči goščo v čistilni napravi. Bakterije pa svoje delo lahko dobro opravijo le, če gošča v čistilni napravi ni preredka. Kadar pa ima reka zaradi visokih temperatur prenizek vodostaj, ostaja koncentracija fekalij, ki iztekajo iz razbremenilnikov, prevelika, kar vpliva na ribe, živali in ljudi.«
Letos je zastrupitev veliko, nam je potrdil Žvan. Ker pa kopanje v Savi uradno ni dovoljeno – kopamo se na lastno odgovornost – se točnih podatkov, koliko ljudi se je zastrupilo, ne da dobiti. »Ko sem govoril z gospo z NIJZ Kranj, mi je povedala, da so bili o zastrupitvah obveščeni, uradne prijave pa ni dal nihče.« Na NIJZ se je menda obrnila ena od zdravnic in poročala, da so imeli otroci, ki so taborili ob Savi, prebavne težave. »Zastrupilo naj bi se okoli 200 otrok in tudi nekaj tujih gostov bližnjega hotelskega kompleksa.«
Z Veterinarske klinike za male živali Lesce poročajo o zastrupitvah psov. »Že dober mesec k nam vozijo pse s črevesnimi težavami, nekateri imajo tudi izpuščaje po koži.« Žvan je 2. avgusta poslal elektronsko pošto okoljski inšpekciji v Kranj, v kateri jih je opozoril na razmere. »Odgovora nisem prejel, sem pa 10. 8. dobil sporočilo, da so mojo prijavo sprejeli. Kot mi je znano, imajo probleme z onesnaženo vodo tudi v kampu Šobec. Ljudi namreč opozarjajo, naj se po kopanju v bajerju nemudoma stuširajo.« Takih problemov, je prepričan Žvan, bo zaradi čedalje bolj vročih poletij in preveč turistov iz leta v leto več. Dodatna težava so čistilne naprave, ki so bile narejene pred leti, ko je bilo turistov manj. »Blejska čistilna naprava je narejena za približno 15.000 ljudi. Bled ima danes okoli 8.000 prebivalcev, še 3.000 ljudi, ki so tudi priključeni na našo čistilno napravo, živi v občini Gorje, turistov je v glavni sezoni okoli 10.000, ne smemo pa pozabiti še na dnevne goste. Račun se preprosto ne izide.«
Onesnaženje je močno prizadelo ribe
Matej Šparovec, gospodar Ribiške družine Radovljica, ki ob Cajhnovem jezu na Lancovem pod Radovljico skrbi za zarod rib, pove, da je sredi julija opazil, da so mladice začele umirati. »Najprej od pet do deset na dan. Ko je številka narasla na 20 na dan, sem poklical veterinarko. Svetovala mi je, da naj jih ne krmim več, saj je bila takrat temperatura vode že 17,5 °C, kar je precej, na srečo je bilo kisika še sorazmerno dovolj. Dogovorila sva se, da jo čez 14 dni pokličem, če se situacija ne bo izboljšala. Ko se je po dveh tednih število poginulih mladic povzpelo na od 300 do 400 na dan, sem jo ponovno poklical. Takrat je ugotovila, da so ribe tako prizadete, da ni več druge možnosti, kot da jih evtanaziramo.« 26. julija je Šparovec evtanaziral 25.000 rib.
»Eno tono jih je bilo. Sem pa že nekaj dni prej poklical tudi policijo. Prišli so kriminalisti in vzeli vzorce vode na 12 mestih, od blejske čistilne naprave do nas.« Takega pogina mladic Šparovec ne pomni. »Leta 2018 onesnaženje rib skoraj ni prizadelo. Res pa je, da so bile takrat že večje, kot so bile letos.«
Ko ga vprašam, ali je situacija letos vseeno podobna tisti iz leta 2018, ko so razglasili onesnaženje velikega obsega in so morali gasilci odstranjevati smrdeče odplake, odgovori, da je letos slabše. »Čeprav je bilo tudi takrat na jezu ogromno svinjarije, ni tako smrdelo kot letos. Počutim se, kot bi stal sredi kanalizacijske cevi. Ne vem, zakaj je tako. Mogoče je eden od razlogov tudi več turistov. Kolegi, ribiči iz Bohinja, mi poročajo, da iz njihove čistilne naprave teče črna voda.«
Šparovca zelo moti, da so rešitve vedno samo začasne. Ko se je letos prvič na jezu pojavila svinjarija, je poklical na inšpekcijo za okolje. »Rezultat je bil, da so lastniku hidroelektrarne naložili, naj stvari uredi. Uredil jih je tako, da je čez dva dni za dve uri izklopil elektrarno in čez jez spustil vodo. Ko se je svinjarija prelila čez, je elektrarno spet vključil. In to je bilo to!« Ko sem šla danes (10. avgusta), ko pišem tale prispevek, pogledat, kakšna je situacija, sem se zgrozila.
Nesnage je še enkrat več kot pred petimi dnevi in obupno smrdi. Ribja steza, čez katero ribe prehajajo iz predela pred jezom naprej v Savo, pa je popolnoma presušena. Šparovec pravi, da v 34 letih, kar dela v ribogojnici, še ni videl toliko alg v reki. »To je, po domače povedano, navaden drek.« Dokler ne bo rezultatov analiz – Šparovec nam je povedal, da se je o rezultatih že pozanimal, vendar odgovora ni dobil –, pa ne bomo vedeli, s čim imamo opravka.
Blejska občina prelaga krivdo na druge
Tudi na bohinjsko občino, češ da tudi njihova čistilna naprava spušča odplake v Savo Bohinjko. Žvan je prepričan, da ni tako. »Samočistilna moč reke je velika, od Bleda do Radovljice bi se že lahko sama očistila, če bi imela prost tok, sicer s povečano rastjo alg, a je težava v Cajhnovem jezu, ki vodo ustavi in iz nje naredi jezero, v katerem primanjkuje kisika, kar stanje še poslabša. Od Bohinjske Bistrice do Bleda pa je 20 kilometrov, tako da se Sava v tej razdalji zagotovo že samoočisti. Lahko si greste pogledat, kako je videti voda pred Bledom, pod mostom ob strelišču. Prod je tam čist, alg ni videti. Pod naslednjim mostom pri vasi Selo, kjer v Savo priteče potok Jezernica, je situacija popolnoma drugačna. O tem ste se lahko prepričali tudi sami. Že pred nekaj leti je na občini potekal posvet, kaj storiti s kanalizacijo. Omenjena je bila tudi možnost, s katero so se strinjali mnogi strokovnjaki, da bi potoke, če so res onesnaženi, skupaj z meteorno vodo speljali po posebni cevi po dnu jezera in potem do Save.« Iz te ideje ni bilo nič. Občina tudi sicer ni preveč aktivna pri reševanju problemov s kanalizacijo. Blejski župan Janez Fajfar za nastale razmere krivi državo. »V staro kanalizacijo se namreč na Bledu stekajo tudi čisti izviri vode. Ker imajo velik pretok, kanalizacijski sistem tega ne zmore. Situacijo bi lahko rešili tako, da bi potok Ušivec namesto v kanalizacijo speljali v jezero. Tega pa nam država, ki je lastnik izvirskih voda, ne dovoli. Ker ti izviri tečejo v kanalizacijo, imamo med drugim velike finančne izgube.
Samo Ušivec, ki ima velik pretok, 50 litrov na sekundo, nas na leto stane 150.000 evrov več. Ne nazadnje pa prevelik pretok še omejuje delovanje čistilne naprave, ker preveč razredči goščo.« Na naše vprašanje, ali občina razmišlja o še kakšni čistilni napravi, saj je ta glede na število ljudi, ki poleti »domujejo« na Bledu, premajhna, župan odgovori, da ne, saj še niso odplačali niti te, ki deluje zadnjih 15 let.
Direkcija RS za vode (DRSV) žogo vrača občini
»Navedbe občine Bled, da ministrstvo za okolje in prostor ne dovoli iztoka potoka Ušivec v Blejsko jezero, so napačne. DRSV ne nasprotuje dotoku izvirskih vod v jezero, pod pogojem, da ne prinašajo v jezero dodatnih hranil in morebitnih težkih kovin. Je pa dejstvo, da pretok Ušivca v trenutnih hidroloških in meteoroloških razmerah, ko primanjkuje padavin, verjetno prispeva zanemarljivo količino v mešanem sistemu kanalizacije, saj je njen povprečni letni pretok 27 l/s.«
Na direkciji še pravijo, da je občina dolžna zagotoviti primerno kapaciteto kanalizacijskega sistema, vključno s črpališči in komunalno čistilno napravo. »Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. A glede na zadnje dogodke v Jezernici očitno ni tako.«
Na DRSV opozorijo tudi, da ločevanje kanalizacijskega sistema za odvajanje komunalnih vod in meteornih vod ni tako preprosto. »Dokazano je namreč, da so meteorne vode z utrjenih površin (strehe, dvorišča, parkirišča, ceste itd.) ob deževju močno onesnažene in bi njihov izpust v jezero tega dodatno obremenil. Zato priporočamo, da se meteorne vode vodijo mimo jezera direktno v odvodnike. Glede izvirskih vod pa bi bilo prej treba izvesti monitoring, ali so primerne za izpust v jezero.« Za mnenje smo povprašali tudi enega od strokovnjakov za projektiranje kanalizacijskih sistemov. »Problem je večplasten in ima že zelo dolgo brado. Rešitve, ki so veljale še včeraj, danes zaradi podnebnih sprememb niso več aktualne. Vsak bi želel rešitev zase, treba bi bilo najti enotno rešitev, problem pa je seveda denar.« Ena od možnih rešitev, je povedal Žvan, bi bila, da se potoke preusmeri.
»Lahko tudi v park. Čudovit vodni element bi dobili, ki bi bil velika estetska pridobitev za Bled.« Na občini za zdaj rešitev ne vidijo, tudi zato, ker trasa spornih voda poteka pod Ljubljansko cesto, edino, ki pelje v Bohinj. »Tudi če bi te vode hoteli speljati drugam, tega ne moremo narediti, dokler ne bo južne obvoznice, saj bi bilo treba za nekaj mesecev zapreti glavno cesto, ki gre proti Bohinju.« Ker pa južne obvoznice, kot kaže, še dolgo ne bo, se bosta Bled in Sava Bohinjka še dolgo borila z onesnaženjem. Upajmo, da bodo ribe in druge živali, ne nazadnje pa tudi domačini in turisti, zdržali tako dolgo.
