Pred dobrim mesecem se je na enem od družbenih omrežij razvila debata o semenih. Večina vrtičkarjev še vedno prisega na Semenarno, prepričani so namreč, da kupujejo slovenska semena. Očitno so prezrli, da je podjetje že dve leti v rokah srbskega podjetja Villager. Podobna zgodba se je zgodila pred leti, ko so se na našem tržišču pojavila semena blagovne znamke Royal seeds (podjetje, ki deluje po vsem svetu in se ukvarja tudi z genetskimi modifikacijami). Semena so zapakirali v skoraj enake vrečke, kot jih je imela – tedaj še naša – Semenarna.
Državi za semena ni mar
Na svetovnem trgu je že več kot 90 odstotkov semenskega materiala v rokah manj kot desetih semenarskih gigantov, kar pomeni, da se preskrba s semeni in posledično s hrano zaradi nepredvidenih dogodkov, kot so vojne in podnebne katastrofe, lahko hitro sesuje. Kdor pa obvladuje področje hrane, obvladuje narode. Zato je še posebej skrb vzbujajoče, da v naših državnih blagovnih rezervah nimamo shranjenih semen, da kmetje ne morejo priti do semen iz genske banke, vzorce semen namreč lahko dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji. Bomo Slovenci, če se pojavi kriza, preživeli brez svojih semen?
Dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki od leta 1993 vodi žlahtnjenje novih sort krompirja, četrte najpomembnejše kulturne rastline po količini pridelane hrane na svetu, pove, da danes slovenska pridelava semena zadošča le za okoli sedem odstotkov potreb po semenu. »Pridelali bi lahko bistveno več domačega semena, če bi bilo povpraševanje večje. Seveda pa pridelave, tudi če se povpraševanje nenadoma poveča, ne bomo mogli povečati čez noč. Proces razmnoževanja semena od saditve brezvirusnih rastlin pa do pridelanega semena na trgu namreč traja od šest do sedem let.« Čeprav so na Kmetijskem inštitutu v 29 letih vzgojili kar 13 novih sort krompirja, potrošniki naših sort krompirja skorajda ne morejo kupiti. Človek se upravičeno vpraša, zakaj!?
Zahtevajte slovenskega!
Kje lahko torej kupimo seme slovenskega krompirja, tega osnovnega živila Slovencev, ki bi v krizi lahko prehranilo prebivalstvo? Dr. Peter Dolničar: »Lansko leto ni bilo najboljše za pridelovanje krompirja v Sloveniji; bilo je eno najtežjih, zato so bili tudi pridelki majhni. Enako se je godilo semenskemu krompirju, zato semena ni dovolj za vse. Sicer pa lahko slovenske sorte semenskega krompirja kupite v prodajalnah kmetijskih zadrug po Sloveniji. Če jih trenutno ni na zalogi, spomnite prodajalca. Prodajajo pa jih tudi v Semenarni Ljubljana in v skladišču Kmetijskega inštituta Slovenije v Mostah pri Komendi. Ekološko seme sorte KIS Kokra je mogoče dobiti tudi pri semenarski hiši Amarant.«
In koliko semenskega krompirja smo sploh sposobni pridelati, če bi se, recimo, zgodilo, da bi zaradi nepredvidenih razmer ostali brez uvoza? »Ne vem. Včasih smo ga pridelali mnogo več kot danes.« Če se sprašujete, zakaj bi bilo sploh dobro, da bi ljudje sadili naše sorte krompirja, je odgovor na dlani: »Domače seme je kakovostno, sorte so prilagojene našim rastnim razmeram in okusu domačega potrošnika.«
Ustvarite si lastno banko semen!
Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki si že več kot desetletje prizadeva za ohranjanje, izmenjavo in sajenje semen avtohtonih tradicionalnih in domačih sort semen, pove, da pridelovanje semen ni preprosto. »Zato bi bilo prav, da bi kmete in vrtičkarje za njihov trud nagradili vsaj s simboličnim plačilom.« Kar pa po naši zakonodaji ni dovoljeno. Če posameznik opravlja to dejavnost in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja ali drugi zakoni, dela na črno. Posameznika, ki dela na črno, pa se za prekršek kaznuje z globo od tisoč do sedem tisoč evrov. To v praksi pomeni, da če tržni inšpektor presodi, da je sprejemanje prostovoljnih prispevkov kot simbolično plačilo za vzgojo semen delo na črno, lahko prekrškarja kaznuje z globo. Zato je dobro, pove Rotarjeva, da si vrtičkarji ustvarijo lastno banko semen, v kateri se bodo semena ohranila tudi za zanamce.
Shranite vse, kar jeste
Na kaj je treba biti pozoren, ko ustvarjamo lastno banko semen? »Izberite semena, ki so primerna za območje, v katerem živite. Še posebej so dobra izbira semena starih sort. Zapakirajte jih tako, da jih boste lahko uporabljali in ne samo kopičili, saj se kaljivost s starostjo slabša. Shranjujte ekološka semena, le v skrajnih primerih tudi semena konvencionalnih rastlin. Pazite, da shranite nehibridna semena. Shranjevanje semen iz hibridov vam naslednje leto namreč ne bo dalo enakih rezultatov. Semenska banka naj vsebuje različna semena zelenjave, zelišč in trajnic. Shranite vse, kar dejansko jeste.«
