Na vprašanje, ali je Slovenija Ukrajini pripravljena pomagati tudi z orožjem, je Hojs odgovoril, da je vlada že sprejela sklep, da bo Slovenija tudi vojaško pomagala Ukrajini, a da gre za informacije zaupne narave, zato ne bo govoril o podrobnostih o tem, kaj vse ta vojaška pomoč vključuje.
Kasneje je Hojs v tvitu zapisal, da bi bilo število 180.000 sprejetih beguncev "možno le ob popolnem eksodusu iz Ukrajine, ki pa ni verjeten". Zato bo realno število sprejema po njegovih besedah "tudi 10 in večkrat nižje in te bomo solidarno" določili z ostalimi državami EU, je zapisal.
Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala, je poudaril Hojs in pojasnil, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001. Slovenija jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.
Direktiva po Hojsovih besedah omogoča, da begunci dobijo omejen status zaščite, največ za eno leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja za šest mesecev, a bolj kot sam status je za Ukrajince, ki že lahko bivajo v EU do 90 dni v okviru 180 dni, ta direktiva pomembna, ker enotno nalaga članicam minimalne standarde za obravnavo beguncev, kar naj bi bistveno zmanjšalo možnost sekundarnih migracij.
Slovenija je po ministrovih besedah že na začetku povedala, da bo, glede na to, da ti ljudje prihajajo iz naše neposredne bližine, v polni meri poskušala za njih poskrbeti. Danes so že postavili spletno stran s telefonskimi številkami, kamor se lahko obračajo tisti, ki nudijo pomoč Ukrajincem. V naslednjih urah pričakujejo nekaj deset oseb, nato bi lahko številka v naslednjih dneh tudi bistveno narasla, je dejal.
Afričani, ki se poskušajo prebiti iz Ukrajine, poročajo o ovirah, ki jim jih postavljajo pri poti iz Ukrajine in na zahodni meji. Independent poroča, da so več temnopoltih družin niso spustile čez mejo ali pa jim niso dovolili niti na vlak v Kijevu. Nigerijski državljan, ki živi v Ukrajini od leta 2009, je povedal, da njegove družine, žene in še treh otrok, varnostniki na železniški postaji niso spustili na vlak, ker so temnopolti.
Hojs je ob tem povedal, da je danes na zasedanju predstavil razmere v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz bivše Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine. V članice EU je sicer po navedbah Evropske komisije in francoskega predsedstva doslej prišlo že več kot 300.000 beguncev iz Ukrajine.
Hojs se je danes tudi zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.
