Na Ministrstvu za obrambo RS (Mors) pojasnjujejo, da je to običajno, saj predsednike držav in vlad članic Nata na vrhunskih zasedanjih zavezništva običajno spremljajo obrambni in/ali zunanji ministri držav, včasih pa tudi načelniki generalštabov.
Čeprav na Severnoatlantskem svetu ni sodeloval, se je Tonin torej lahko družil s še 21 ministri za obrambo, ki so bili člani delegacij držav članic. Skupno je kar 24 voditeljev držav s seboj vzelo ali ministra za obrambo ali ministra za zunanje zadeve.
Povabil ga je Janša
»Delegacijo za udeležbo na omenjenem srečanju je določil kabinet predsednika vlade, potrdila pa Vlada Republike Slovenije. Tako kot pri drugih tovrstnih srečanjih se sestava delegacije oblikuje skladno s pomembnostjo vprašanj, ki bodo obravnavana,« pojasnjujejo na Morsu.
A uradni dnevni red vrha tokrat ni predvideval nobenih bilateralnih ali drugačnih srečanj ministrov za obrambo. S kom se je tedaj Tonin srečal? Prisoten je bil na dvostranskih srečanjih premierja s kolegi iz Islandije, Norveške in Severne Makedonije, odgovarjajo z Morsa.
Ministre je cukal za rokav (pull-aside)
Ob tem je »imel še številna ločena srečanja ob robu zasedanja (t. i. pull-aside)«, pravijo na ministrstvu in izpostavljajo, da je Tonin imel priložnost govoriti z obrambnim sekretarjem ZDA, s katerim sta spregovorila o dvostranskem sodelovanju in izkušnjah glede modernizacije oboroženih sil, kar je ena od prednostnih nalog Morsa.
Poleg ameriškega je Tonin govoril še z ministri za obrambo Belgije, Črne gore, Francije, Grčije, Luksemburga, Poljske, Portugalske, Romunije in Severne Makedonije. Z njimi je imel priložnost govoriti že februarja, ko so vizijo Nato 2030 obrambni ministri članic že usklajevali prek videokonferenčnega klica.
Veleposlaništvo v zvezi ga ne zanima, saj bo mandatar
Po naših informacijah se Tonin močno zavzema, da bi na mestu veleposlanika v zvezi Nato nadomestil Erika Kopača, ki ga je tja poslala vlada Marjana Šarca. V odgovoru na naša vprašanja je sicer to zanikal, saj da sta v naslednjem mandatu zanj samo dve možnosti: »Obrambni minister ali pa predsednik vlade,« nam je odgovoril v SMS-sporočilu.
.....
Poskus diskreditacije: Smo novinarji delovali usklajeno?
»Elektronska sporočila nedvoumno dokazujejo: novinarji so (medijski kartel) na daljinsko upravljanje,« je novinar Bojan Požar zapisal na twitterju in priložil posnetke zaslonov treh novinarskih vprašanj. Poleg naše medijske hiše sta vprašanja glede udeležbe ministra za obrambo Mateja Tonina na vrhu zveze Nato poslala še Večer in Pop TV.
Uporabniki twitterja, med drugimi odgovorni urednik revije Demokracija Jože Biščak, so na podlagi časovne bližine treh sporočil sklepali, da gre za usklajeno delovanje »medijskega kartela«, kot so se izrazili. Požarju in drugim izkušenim novinarjem, ki v tem iščejo zaroto, sporočamo, da gotovo poznajo medijski proces, ki se ob delovnih dneh začne z jutranjim redakcijskim sestankom, čemur sledi pošiljanje novinarskih vprašanj. Pri tem ni nenavadno, da za vse medijske hiše veljajo isti pogoji delovnega časa, kot veljajo tudi za javne urade in ostale industrije.
Na Mors smo se obrnili z vprašanjem, kako so tile posnetki zaslonov našli pot do Požarjevega twitterja. »Zagotavljamo vam, da nihče iz Službe za strateško komuniciranje novinarskih vprašanj, ki so prispela na elektronski naslov službe, ni posredoval omenjenemu portalu,« odgovarjajo z Morsa. Zagotavljajo, da so odgovore pripravljali po ustaljenem postopku in jih niso posredovali drugim medijskim hišam.
Na nedopustnost takšne prakse je opozorilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da »gre za zlorabo poslanih vprašanj z namenom poskusa diskvalifikacije novinarjev in medijev, ki so jih poslali«. Po njihovem mnenju gre za naklepno dejanje – da so bila vprašanja posredovana zato, da bi Požar na podlagi njihove vsebine izpeljal sklep, da gre za usklajeno akcijo novinarjev, in jih s tem poskušal diskreditirati.
V društvu dodajajo, da je popolnoma običajno, da ob določenem za javnost pomembnem dogodku različni novinarji na institucijo naslovijo podobna vprašanja. Pridobivanje odziva od akterjev, o katerih poročajo, kot tudi preverjanje informacij so osnovni profesionalni standardi, ki jih zahteva tudi Kodeks novinarjev Slovenije. Od Morsa zahtevajo, naj sproži notranji nadzor in ugotovi, kdo je novinarska vprašanja posredoval, ter zagotovi, da se kaj takšnega ne bo ponovilo.
V društvu opozarjajo tudi na nedopustnost tega, da so se na posnetkih zaslonov znašli konkretni elektronski naslovi. Zaradi slednjega bo informacijska pooblaščenka uvedla inšpekcijski postopek, saj da gre za osebni podatek, obdelavo katerega določa Splošna uredba o varstvu podatkov, so nam odgovorili iz urada informacijskega pooblaščenca.
