Menite, da ravnanja vaše vlade nadzorujejo zasebni interesi? Če je odgovor da, ste v večini, saj je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo skoraj 70 odstotkov Slovencev, kar nas uvršča v sam vrh med članicami EU, ugotavlja najnovejše poročilo mednarodne nevladne organizacije Transparency International.
Poročilo Global Corruption Barometer EU 2021 je rezultat 40 tisoč anket, ki so jih na Transparency International opravili z državljani EU v vseh 27 državah članicah. Rezultati so skrb vzbujajoči; na ravni Unije tretjina meni, da se situacija glede korupcije v njihovi državi slabša, še 44 odstotkov pa je prepričanih, da se stanje ne izboljšuje. Evropska unija, ki se globalno uveljavlja kot borec proti korupciji po celem svetu, ima pred seboj očitno še veliko dela, saj so njeni prebivalci vse bolj zaskrbljeni glede koruptivnih praks vladajočih, posebno zaradi percepcije, da pravosodje teh posameznikov ne more ali noče kaznovati za njihova dejanja. Indeks dojemanja percepcije še zdaleč ni ustrezno orodje za merjenje dejanske ravni korupcije, daje pa vsaj vpogled na to področje. In novice iz Slovenije so še posebno slabe.
Slabo leto
Na vprašanje, ali menijo, da se je stanje glede korupcije poslabšalo v zadnjih 12 mesecih, je nekaj več kot polovica Slovencev odgovorila pritrdilno, pred nami pa se v to kategorijo uvršča zgolj Ciper. Na sredozemskem otoku ta sentiment lahko pojasnimo z aferami v zvezi s podeljevanjem državljanstev bogatim tujim vlagateljem s sumljivim ozadjem. Spomnimo, eno obliko tako imenovanih zlatih viz je sicer predlagal tudi aktualni šef Fursa Ivan Simič, a se ideja ni znašla v zakonu o debirokratizaciji. Na to dejstvo se lahko verjetno odzovemo zgolj z oddihom, saj imamo očitno že tako ali tako dovolj težav s korupcijo na sončni strani Alp.
Žvižgač v defenzivi
Naraščanje negativnih percepcij v Sloveniji lahko bržkone pripišemo aferam ob nakupih zaščitne opreme v času prvega vala. Preiskovalni postopki glede teh poslov naj bi še potekali, medtem pa se žvižgač, ki jih je razkril, še bori za svojo pravico. Ivan Gale namreč sporoča, da se že več mesecev trudi priti do podatkov s svojega bivšega službenega elektronskega predala, s čimer bi dokazal, da so vsi zapisi in dokumenti v zvezi z njegovim prejemanjem podkupnine ponarejeni. Gale se je zaradi tega moral ponovno obrniti na informacijsko pooblaščenko, čeprav je že pooblastil NPU, naj to preverijo sami, nekdanji delodajalci na zavodu za blagovne rezerve pa so gluhi za njegove pozive.
Janša celo pred Babišem
Pri Transparency International so merili puls Evropejcev tudi pri dojemanju korupcije pri več javnih organih in institucijah. Na ravni EU pri tem v negativnem smislu prednjačijo poslanci, v Sloveniji pa je kar 39 odstotkov ljudi premierja in njegov urad označilo za skorumpiranega. Pri tem se tako Janez Janša uvršča na neslavno prvo mesto, celo pred češkega kolega Andreja Babiša, ki ga novoustanovljeno evropsko javno tožilstvo preiskuje zaradi suma velike zlorabe evropskih sredstev za lastne interese. Da je korupcija vlade »velik problem«, meni 84 % vprašanih Slovencev, v tej kategoriji pa s kar 92 % prednjačijo Hrvati. V 18 državah je zaupanje v evropske institucije večje kot zaupanje v domače institucije. V Sloveniji kar za 31 % večje – opaznejšo razliko so pri Transparecy International zabeležili zgolj v Romuniji. Kar zadeva korupcijo na osebni ravni, pa Slovenci sebe uvrščamo med vzornejše članice, saj je zgolj 4 % vprašanih priznalo, da se je v interakciji z javnim organom poslužilo podkupnine, 18 % pa, da je izkoristilo osebne zveze in poznanstva v teh interakcijah.
Petinšestdeset odstotkov Slovencev pravi, da se boji posledic ob morebitni prijavi korupcije, kar za prihodnost ne obeta nič dobrega. Po tej kategoriji smo tretji v EU, izkušnja Ivana Galeta pa je bržkone zgolj potrdila strahove.
