V sklopu obiska so si delegati mirovne konference nameravali ogledati tudi posledice zračnega napada na begunsko taborišče Makhmour. Turške letalske sile so 5. junija na taborišče, v katerem bivajo kurdski begunci iz Turčije, odvrgle eksplozivna telesa, ki so ubila vsaj tri ljudi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob tem dejal, da bo Turčija »počistila« taborišče, za katero trdi, da v njem prebivajo kurdski militanti.
Povabljeni so bili z namenom, da opazujejo humanitarno situacijo v delu države, v katerem je severna soseda Turčija v preteklih tednih začela vojaško operacijo Krempelj – Blisk. Cilj turške intervencije so oporišča Delavske stranke Kurdistana (PKK) na iraški strani meje med državama, posledice vojaškega posega pa si je želelo ogledati približno 200 novinarjev, aktivistov in politikov iz več evropskih držav.
Turške oborožene sile namreč že od 23. aprila bombardirajo in okupirajo dele iraškega Kurdistana. Sovražnosti so z domov že pregnale več kot 1500 ljudi, zaostrile so tudi odnose med različnimi kurdskimi akterji. Kot je znano, so Kurdi največja etnična skupina brez lastne države. Kurdistan, kot imenujejo ozemlje, na katerem prebivajo, pa prečkajo meje štirih držav – Turčije na severu, Sirije in Iraka na jugu, del Kurdistana pa sega tudi v Iran.
Kurdi ne nastopajo enotno, njihovi interesi so tako različni, kot so različne države, na ozemlju katerih bivajo. Še največ avtonomije so si v zadnjih dvajsetih letih priborili na severu Iraka, z območja katerega deluje tudi v Turčiji nastala PKK, ki je med kurdskimi političnimi akterji najbolj militantna, a je tudi sama v zadnjih desetletjih omilila separatistične zahteve in pristala na avtonomijo kurdskega političnega organiziranja v posamezni državi.
Takoj po pristanku so se začela zasliševanja
Med mednarodnimi predstavniki so bili tudi slovenski državljani Žiga Smolič, Saša Hajzler in Matej Kavčič. Kmalu po pristanku na letališču v regionalni prestolnici Erbil pa jim je postalo jasno, da svojih nalog ne bodo mogli nadaljevati. »Neposredno ob prihodu nas je obveščevalna služba na erbilskem letališču izločila in začela postopek posamičnih navzkrižnih zasliševanj,« nam je trojica pojasnila v skupni izjavi.
Obveščevalci KRG so jim pobrali potne liste in dali vedeti, da jih sumijo povezanosti s stranko PKK, ki zoper Turčijo, s posamičnimi prekinitvami, že od leta 1984 vodi oborožen upor, saj jo dojema kot kolonizatorsko državo. Posledično Turčija PKK označuje za teroristično organizacijo, s svojim političnim vplivom je dosegla, da so jo na seznam terorističnih organizacij uvrstile številne članice Evropske unije in tudi Združene države Amerike.
»Potem ko smo izpostavili, da nam ni jasno, od kod prihajajo te obtožbe, ter izpostavili postopkovne in ostale pravne pomanjkljivosti njihovega dejanja in zahtevali dokaze in argumente za navedene špekulacije, so agenti umirili komunikacijo ter nam odločno zatrdili, da nam bodo vstop v Erbil onemogočili,« pravi trojica, ki so jo nato premestili v nedelujoči kletni terminal letališča. Znašli so se v sobi z nekaj posteljami, prosto so se lahko sprehajali do letališke menze in nič dlje.
Morali so gladovno stavkati
Kaj kmalu so izvedeli, da se od njih pričakuje, da se čim prej vkrcajo na povratni let, a pri tem niso bili uradno deportirani, saj bi v tem primeru stroške leta nosile lokalne oblasti. V roke niso prejeli nobenega dokumenta, prav tako niso izvedeli, česa so obtoženi. Dan kasneje se jim je pridružilo še 30 ostalih članov delegacije, ki so jih agentje KRG prav tako pridržali brez podrobnejših utemeljitev. Novoprišleki so organizirali gladovno stavko, ki je v kombinaciji s političnimi pritiski na medije in uradnike dosegla izdajo letalskih vozovnic za vse udeležence, vključno s slovensko trojico.
Mnogim ni uspelo niti do Erbila
Še manj sreče na poti do cilja so imele druge delegacije. Sedemindvajsetčlansko nemško skupino je na letališču v Düsseldorfu pridržala kar nemška policija. Skupini, v kateri so bili tudi člani stranke Die Linke, so odhod iz države preprečili s pojasnilom, da v sodelovanju v mirovni delegaciji proži pasivno podporo akcijam PKK na kriznem interesnem območju članice zveze Nato – Turčije. S tem pa da posega v interese Zvezne republike Nemčije. Drugi nemški predstavniki niso dobili niti takšnega pojasnila, saj so se varnostni pregledi na letališčih zavlekli do te mere, da so preprosto zamudili na letalo.
Drobcem delegacije, ki se jim je le uspelo prebiti čez vse ovire na poti in so uspešno prispeli do Erbila, pa je bilo onemogočeno vsakršno mirovniško delo, je v skupni izjavi pojasnila Delegacija za mir in svobodo. Kot smo izvedeli, so bili zaprti v hotelu, pri čemer so za to, da v njih tudi ostanejo, skrbele pešmerge, oborožene sile KRG.
Slovenska trojica se je srečno vrnila v ponedeljek
Skupina novinarjev Radia Študent je na evropska tla spet stopila v ponedeljek, ko so pristali na letališču v Frankfurtu. Pričakal jih je topel sprejemni protest v podporo mirovne konference, udeleženci katerega so opozarjali, da Nemčija zaradi turških groženj s sproščanjem migrantskih tokov prek balkanskega koridorja pristaja na vse zahteve uradne Ankare. Gre celo tako daleč, da omejujejo svobodo gibanja lastnih državljanov.
»Turčija je trenutno vojaško neposredno udeležena v vsaj štirih vojnah; v Armeniji, Siriji, Libiji in Iraku, kjer že vse od leta 2017 povečuje svojo prisotnost, njene vojaške agresije pa pogosto spremlja le tišina zaveznic v zvezi Nato. Slednjim, in tudi vazalnemu režimu KRG v iraškem Kurdistanu, pa več kot očitno ne ustreza, da bi na območjih turških napadov – tudi na civilne cilje in celo begunska taborišča – delovali neodvisni opazovalci in novinarji, ki bi lahko poročali v večnem perpetuiranju vojne, nadaljevanju kaosa, ki ga v Iraku sejejo Natove intervencije, ter ustvarjanju vedno novih beguncev, ki so na koncu le poceni izgovor za kupovanje novega orožja,« bližnjevzhodno dinamiko pojasnjujejo novinarji Radia Študent.
