Nova evropska zakonodaja na področju brezpilotnega zrakoplovstva ne določa pravil glede uporabe dronov v državne namene, ampak to nalogo prepušča vsaki državi članici. »To pomeni, da morajo države članice sprejeti svoje lastne predpise, s katerimi bodo uredile letenje vojaških, policijskih, gasilskih in podobnih brezpilotnih zrakoplovov. V Sloveniji to področje še vedno ni ustrezno urejeno, čeprav omenjene državne strukture drone pri svojem delu redno uporabljajo,« opozarjajo na agenciji za civilno letalstvo.
Upravljanje drona je razmeroma preprosto, cena za preproste modele pa dostopna, zato je v zadnjem času njihova prodaja precej narasla. Tudi če ni pilot, lahko namreč z dronom »leti« vsak, ga dvigne v nebo in si na primer prek neposredne povezave s kamero na njem ogleda okolico iz ptičje perspektive. Z vse večjim številom letalnikov je naraščala tudi potreba po sprejetju ustreznih ukrepov, ki se nanašajo tako na varnost takih poletov, usposobljenost uporabnikov kot tudi na zaščito posameznikove zasebnosti.
Prehodno obdobje, ko velja novo in staro
Z novim letom je v veljavo stopila uredba, ki določa pravila in postopke za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov in s katero se je Slovenija uskladila z evropsko uredbo s tega področja. Z novo uredbo pa se avtomatsko še ne ukinja stare, kajti prvo leto od njenega sprejetja je namenjeno prehodnemu obdobju, v katerem bodo, kot pojasnjujejo na civilni agenciji za letalstvo, še veljala stara potrdila ali dovoljenja za izvajanje letalske dejavnosti. »Pri tem je treba opozoriti, da bodo ta veljavna samo še do izteka veljavnosti obstoječih dovoljenj, nato pa bo treba za nova zaprositi po novi evropski zakonodaji.« V prehodnem obdobju, po katerem naj bi se pogoji še zaostrili, bodo torej za uporabo letalnikov oziroma dronov veljale že omenjena evropska uredba, slovenska uredba o izvajanju evropske izvedbene uredbe in uredba za proizvajalce, uvoznike in distributerje letalnikov.
Obvezna registracija in usposabljanje
In kaj omenjene spremembe za uporabnike dronov pomenijo v praksi? Kot pravijo na agenciji, je bistvo nove zakonodaje v delu, ki se nanaša na množično uporabo oziroma tako imenovano odprto kategorijo, ki bo po novem potekala po sistemu: kupim, se registriram, se usposobim in letim. Za letalnike v odprti kategoriji, ki so lažji od 250 gramov, registracija in izpit načeloma tudi po novem ne bosta potrebna, a le v primeru, da letijo brez vgrajene kamere. Za drone, ki tehtajo od 250 do 500 gramov, pa bosta že potrebna tako registracija kot spletno usposabljanje. Vsi težji zrakoplovi ne smejo leteti nad ljudmi, najtežji, tisti od dveh do 25 kilogramov, pa morajo biti vsaj 150 metrov oddaljeni tudi od stanovanjskih, komercialnih, industrijskih in rekreacijskih objektov ali območij. Za uporabnika drona velja tudi starostna omejitev, in sicer mora biti star najmanj 16 let.
Nadzor v rokah policistov in redarjev
Agencija za civilno letalstvo je že prve dni januarja zagnala spletno aplikacijo UAS repozitorij, prek katere lastniki dronov opravijo registracijo in se tudi usposobijo na daljavo. Da so novost uporabniki sprejeli pozitivno, dokazuje tudi podatek, da je samo v prvih desetih dneh registracijo v odprti kategoriji opravilo več kot 560 operatorjev in se usposobilo 603 pilotov na daljavo. Ena od novosti je tudi v pristojnosti izvajanja nadzora; ta bo poslej v rokah policije in občinskih redarjev, ki bodo preverjali, ali so piloti na daljavo registrirani in ustrezno usposobljeni. Poleg tega je Evropska unija državam članicam naložila, da določijo geografska območja, na katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno. Slovenija je ta območja opredelila z izvedbenim predpisom, na agenciji pa so na podlagi tega pripravili tudi spletno rešitev oziroma zemljevid, ki prikazuje prepovedana območja letenja. Gre za območja, ki zagotavljajo letalsko varnost ali ščitijo druge interese, denimo okolje, obrambo države ali zasebnost.
Konec nenadzorovanega snemanja?
Snemalec in montažer Sandi Kolarič iz Lenarta dron s kamero uporablja že vsaj pet let. »Prav je, da se to področje bolj uredi, čeprav se bojim, da ne bo bistveno bolje. Že do zdaj so namreč veljala pravila in omejitve, a kaj ko se jih je malokdo držal. Ljudje so snemali vsepovprek, brez dovoljenj in ustreznega nadzora. Ko so se droni pojavili v maloprodaji, si ga je marsikateri moški kupil kot igračko zase in za svojega otroka. Malo je to najbrž povezano tudi s kakšno travmo o neizživetem otroštvu. Cenejšega dobiš za 400, 500 evrov, za boljšega je treba odšteti tisočaka, tudi dva. Tako me sprašujejo, kaj vse se da z dronom posneti in ali leti tudi nad oblaki. Jaz dron uporabljam zgolj v službene namene in pri tem zelo pazim, kaj in kako delam. Zadeva je precej ušla izpod nadzora, saj uporabniki večinoma gledajo samo ekran, se zanašajo torej le na tehniko, za katero pa vemo, da lahko zataji. Kaj če zmanjka signala? To ni šala. Dron vodim tako, da ga vedno vidim in ga tudi vedno ročno pripeljem nazaj. Obvezno spletno usposabljanje bo pri tem gotovo koristno.«
Tri kategorije letalnikov
Brezpilotni zrakoplovi se po novi uredbi delijo na odprto, posebno in certificirano kategorijo. V odprto, ki je najbolj zanimiva splošni javnosti, spadajo droni, ki tehtajo od 250 gramov do 25 kilogramov, letijo v vidni liniji in do višine 120 metrov ter ne prevažajo tovora ali ljudi. V posameznih kategorijah so še podkategorije, ki natančno določajo, kateri brezpilotni zrakoplovi spadajo vanje, kakšni so pogoji za uporabo in kje je uporaba dovoljena. Če katera od zahtev za odprto kategorijo ni izpolnjena, na primer letenje z brezpilotnim zrakoplovom višje od 120 metrov nad zemeljskim površjem ali zunaj vidnega polja ali nad zborom ljudi in drugo, mora operator izpolniti zahteve za posebno kategorijo in pri agenciji za civilno letalstvo pridobiti potrebna operativna dovoljenja.
