Društvo za zaščito živali Ljubljana (DZZŽ), ki je v stalnem stiku z zavetišči, najbolj s tistim v Horjulu, nam je povedalo, da je bilo med epidemijo kar precej več povpraševanja za posvojitev živali kot sicer.
Maša Cerjak Kastelic iz DZZŽ nam je dejala, da je to najverjetneje posledica dejstva, da so bili ljudje več doma, so imeli čas, jim je bilo celo dolgčas, zaradi česar so si želeli omisliti družbo. »Celo na nas, društvo, so se obračali z vprašanji, kako naj posvojijo, skratka zanimanja za posvojitve je bilo med korono ogromno, bistveno več kot običajno,« je razkrila.
Ob tem je opozorila, da odločanja, ali naj v svoj dom sprejmemo žival ali ne, ne smemo jemati lahkotno. »Gre za pomembno odločitev. Zavedati se je treba, da se s prihodom živali v naš dom na naša ramena nalaga velika odgovornost. Seveda pa moramo upoštevati tudi, da bosta mačka ali pes z nami ostala tudi, ko bodo ti časi minili, ko bo čas za odhod nazaj v službo, šole. Zato mi med epidemijo posvojitev nismo prav zelo spodbujali. Zavetišče Horjul jih prav iz tega razloga v prvem valu celo ni izvajalo. Kot sem omenila, je bilo povpraševanja sicer res ogromno,« so informacije, ki jih preda Maša Cerjak Kastelic.
Bojazen, da se bodo okužili
Sicer so po njenih besedah horjulsko zavetišče v spomladanskem valu širjenja okužb celo zaprli, in to iz zdravstvenih vzrokov, da se ekipa zavetišča ne bi okužila, saj za živali potem ne bi mogel nihče skrbeti. »Zdaj deluje normalno, ampak so še vedno previdni pri oddaji živali v posvojitev. Ob tem bi še enkrat rada opozorila, da izredne razmere niso primeren čas za posvojitev.« Izpostavila je, da na srečo niso opazili, da bi se med epidemijo pojavljalo več živali, prepuščenih ulici, ki bi potrebovale nastanitev v zavetiščih. »Tujina je na to precej opozarjala, saj so se soočali s primeri, ko so se ljudje želeli znebiti živali, ker so se bali, da se bodo od nje okužili. Pri nas pa se to na srečo ni pojavljalo,« je še povedala sogovornica.
Posledice z zamikom
Oglasili so se nam tudi iz Zavoda Mačja hiša iz Celja, ki prav tako predstavlja zavetišče. Povedali so, da ker je njihovo delo vezano predvsem na delo z živalmi, »je naše delovanje večinoma nemoteno. Spremeniti smo morali postopek posvojitve. Obiski muc v zavetišču niso mogoči. Vnaprej se dogovorimo za specifično mačko, ki bo posvojena, tudi vse ostale detajle uredimo pisno ali telefonsko, zato je stik ob posvojitvi minimalen. Trudimo se namreč, da bi ekipa oskrbnikov ostala zdrava, da lahko oskrba muc v zavetišču ostane nemotena. Bodo pa verjetno negativne posledice koronačasov zaznavne z zamikom. Sklepamo namreč, da je bilo v tem letu opravljenih manj sterilizacij in kastracij mačk, zato v prihodnjem letu pričakujemo še več neželenih in zavrženih legel,« jih skrbi.
Povedali so še, da so zaznali več posvojitev druge oziroma tretje mačke – ko ljudje doma že imajo muco in zanjo iščejo družbo. »Pred epidemijo je bil čas, ki so ga lahko namenili povezovanju, omejen največ na podaljšan vikend, v času epidemije, ko je bilo več dela od doma oziroma čakanja na delo, pa se je veliko ljudi opogumilo in posvojilo mačjega družabnika. V primerjavi z lanskim letom smo oddali več mačk,« so javili.
Naša odgovornost
Kar pa zadeva število sprejetih mačk, je to po njihovih besedah primerljivo s prejšnjim letom, »saj so naše kapacitete omejene, in vedno naredimo največ, kar lahko. Opazili pa smo naraščanje sprejemov v jesenskem in zimskem času – to je običajno obdobje, ko se pritisk na sprejem umiri, letos pa smo tudi novembra in decembra še sprejeli večje število mladičev, kar povezujemo z manj opravljenimi posegi sterilizacij in kastracij spomladi. Ob tem želimo opozoriti, naj epidemija ne bo izgovor za to, da se ljudje obrnejo stran in ne nudijo pomoči zavrženim živalim oziroma prelagajo oskrbo svojih živali na nedoločen čas 'po koroni'. Mačke nas potrebujejo, ne pustimo jih na cedilu,« je izpostavila Anja Ivakič iz Mačje hiše.
Ljudje še posvajajo
Marjan Ivan Kerčmar iz zavetišča Mala hiša iz Moravskih Toplic je povedal, da je največja sprememba pri njih ta, da v času epidemije svojih kužkov ne morejo sprehajati prostovoljci, kar so tako oni kot živali zelo cenili, zato sprehode z živalmi izvajajo sami. »Konkretno se torej epidemija v našem delovanju najbolj pozna v odsotnosti stika z ljudmi. Tako nimamo obiskovalcev, kot sem že omenil, niti sprehajalcev, pa tudi posvojitev poteka na daljavo, zato zdaj možnosti za stik v živo z živaljo z namenom, da bi jo bodoči posvojitelj prej bolje spoznal, jo na primer obiskoval več dni, ni. Zdaj se bolj opiramo na splet, kjer imamo objavljene vse živali, ki iščejo nov dom, z opisi. Če koga določena žival zanima, se mu jo potrudimo opisati prek telefona, skratka jih čim bolje opremiti z informacijami kar na daljavo. Torej kakšne posebne interakcije med živaljo in posvojiteljem pred posvojitvijo ni,« je dejal.
Več psov na cesti
Povedal je še, da v času korone niso zabeležili manj zanimanja za posvojitve živali, kar ga zelo veseli. »Ampak saj smo pričakovali, no, upali, da bodo ljudje še vedno nudili dom živalim v ne prav posebno zmanjšanem obsegu.« Njihovo zavetišče sicer opaža, da naraščanja potreb po nastanitvi živali v njihovem zavetišču, sploh kar zadeva mačke, ni, pri psih pa je malo drugače. »Malenkost več je pasjih zavrženčkov, zato beležimo deset odstotkov več potreb po nastanitvi v zavetišču pri psih. Rekel bi, da se jih ljudje odločijo znebiti zaradi materialnih stisk, ki so s korono še intenzivnejše,« razmišlja. Poudari, da je vesel, da v situaciji, kakršna je, ni prišlo do upada posvojitev in več živali na cestah. »Ljudje so več kot očitno ohranili čut za živali, empatijo do njih.«
Žival ne sme biti darilo
Iz zavetišča Mačji dol v Škofji Loki so nam povedali, da se pri njih med epidemijo ni kaj dosti spremenilo. Vplesti so morali vse veljavne in priporočene previdnostne ukrepe, »sicer pa ni bistvene razlike od prej. Tudi število posvojitev se vsaj pri nas ni zmanjšalo, kar je res dobro. Smo pa pri posvojitvah zelo previdni. No, saj v tem prazničnem času, času obdarovanj, smo vsako leto na preži še toliko bolj, ker bi radi preprečili, da so živali darila. Ker interesa, klicev ljudi, da bi posvojili, je kar nekaj, v bistvu več kot običajno, ob čemer ljudem dopovedujem, da je treba ta korak dobro pretehtati. Iz vidika živali je sicer ta čas za posvojitev boljši, saj je za njeno privajanje, ko jo pripeljemo v nov dom, dobro, da so ljudje malo več doma.«
