V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve), opozarjajo na inšpektoratu za delo. Inšpektorat prav tako izpostavlja, da naj delavci in delavke ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti delavčevi volji (na primer za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ali za kakšne odškodninske zahtevke …).
Na ZSSS so objavili pojasnilo inšpektorata: "Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 81. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama – med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank. Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je ‘prost vseh napak volje’. Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja še pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob tem opozarjamo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču."
Predčasno prenahanje pogodbe o zaposlitvi
Glede predčasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi na inšpektoratu pojasnjujejo, da mora delodajalec, če želi, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati prej, kot je določeno v pogodbi, pogodbo odpovedati. ZDR-1 predvideva več vrst odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odvisno od tega, ali so v konkretnem primeru izkazani pogoji, ki jih zahteva zakon, da bi bila odpoved zakonita. Če bi delodajalec kršil postopek pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se lahko delavec obrne na inšpektorat za delo, medtem ko utemeljenost razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi presoja delovno sodišče. Če pa bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, zato se je v takem primeru treba obrniti na policijo, opozarjajo pristojni.
Ponujajo jim sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Ne gre le za teorijo. V zadnjih dneh so se na ZSSS seznanili z nakaterimi spornimi praksami podjetij, ki zaposlenim ponujajo v podpis sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter sporazum o odsotnosti z dela brez nadomestila plače. Ponovimo, naj delavci ne podpisujejo papirjev, če jih nočejo. Dokler takšnega sporazuma ne podpišejo, ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo slednji upravičen vsaj do nadomestila za brezposelnost in odpravnine. V primeru odrejenega začasnega čakanja na delo pa bodo delavke in delavci upravičeni do nadomestila plače za čas čakanja.
