V tej fazi epidemije je po Tomažičevih besedah ključno, da nimamo naenkrat hitrega povečanja števila okuženih v ranljivih skupinah, torej pri osebah starih okrog 60 let in starejših, ki imajo pridružene bolezni, ter pri osebah, ki imajo imunske motnje.
To sploh velja za populacije oseb, kot so oskrbovanci v domovih za starejše, ko jih je veliko skupaj, širjenje okužbe pa je lahko zelo hitro. "Treba je upoštevati vse preventivne ukrepe, kot so prepoved obiskov brez izjem, opozorila, da morajo zaposleni, če so bolni, ostati doma, in vse že dobro znane življenjske navade v dobi covida-19," je poudaril Tomažič, sicer infektolog v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Kdaj je bil opravljen test
"Naravni potek bolezni dobro poznamo. Najpogosteje je počasnejši in prve dni poteka blago, lahko tudi pri ranljivih skupinah. Poslabševati se začne okoli sedmega dne, okoli desetega pa se pokaže, če bo šlo za hud potek," je pojasnil in dodal, da je lahko potek tudi hiter in akuten, zato je po njegovih besedah tudi pomemben podatek, kateri dan morebitne okužbe smo opravili test.
"Če so bila testiranja opravljena prve dni po možni okužbi, to lahko pomeni, da bi pozneje lahko prišlo do poslabšanja zdravstvenih stanj teh oseb," je dejal infektolog. Kot je poudaril, je ključno, da se naenkrat ne zgodi skokovit porast števila novih prizadetih bolnikov, ki bi potrebovali hospitalizacijo. Zdravstveni sistem bo po njegovi oceni zmogel, če bomo znali zadržati dotok bolnikov v bolnišnice v okvirih, ki jih naše kapacitete še zmorejo.
"Bojimo se nekritičnih napotitev bolnikov v bolnišnice pri takih bolnikih, kjer to ne bi prispevalo k dobrobiti in izboljšanju kakovosti življenja," je opozoril. Po njegovih besedah smo zdaj še v relativno mirnem času, ko se lahko o tem pogovorimo brez naglice, v miru, strokovno, človeško in dostojanstveno.
"Pri teh odločitvah in pogovorih s svojci je nujno, da poleg družinskega zdravnika, ki oskrbovance najbolje pozna, sodelujejo še strokovno zelo dobro podkovani zdravniki specialisti iz sekundarnih in terciarnih ustanov, psiholog in če je le mogoče, strokovnjak za paliativo," je dejal. Za te bolnike je treba poskrbeti strokovno in v skladu z etičnimi načeli.
Odločanje v paniki
Tomažič je izpostavil Italijo, kjer so se včasih odločali v paniki in ljudi pošiljali v bolnišnico, s čimer tem ljudem niso naredili nobene usluge, ampak so jim zmanjšali kakovost preostalega življenja. "Že prevoz v bolnišnico, intubacije, špikanja ... in na koncu ni bilo nič. Zato so te odločitve tako neverjetno pomembne, ker pa so tako občutljive, morajo biti pogovori s svojci izvedeni strokovno, človeško in dostojanstveno," je ponovil.
Zelo pomembna se mu zdi dobra organizacija v domovih. "Izkušnje imamo iz Šmarij pri Jelšah in Metlike, kjer v domovih na začetku niso opazili širjenja in se je zaradi tega veliko ljudi okužilo, ampak to se je zdaj spremenilo in so se dobro organizirali. Poleg družinskih zdravnikov, ki oskrbovance poznajo, imajo zraven zdaj tudi infektologa, epidemiologa in zadeve obvladujejo," je dejal.
Na pobude o tem, da bi pri osebah s sumom na covid-19 opravljali serološke teste, to pomeni, da bi skušali zaznati v krvi specifična protitelesa proti koronavirusu, je Tomažič odgovoril, da tovrstnih testiranj zaenkrat ne bodo opravljali. To je mnenje stroke, mikrobiologov in infektologov. "Tega ne bomo delali, kajti ti testi bi povzročili samo zmedo," je pojasnil.
