AVSTRALIJA: »Toaletni papir in razkužilo razprodana«
Enainštiridesetletna Kim Wilmshurst živi v avstralski Canberri. Povedala je, da ljudje v popolni paniki kopičijo ogromne zaloge hrane, kot so testenine, riž, konzervirani in vloženi proizvodi … Toaletni papir in razkužilo sta razprodana. »Vsi veliki dogodki, na katerih bi se lahko zbralo 500 ljudi ali več, so odpovedani. Šolam je prepovedano prirejati kakršnakoli organizirana srečanja (treningi, zbori …). Večina ljudi svoje delo opravlja od doma. Svetovali so nam, naj v primeru znakov okužbe v samoizolaciji preživimo vsaj sedem dni. V Canberri smo imeli do zdaj dva primera okužbe, zato se veliko ljudi do problema vede še precej ležerno. So pa številni, ki so odpovedali počitnice in skupinske aktivnosti,« je razložila Wilmshurstova, ki dela kot organizatorka dogodkov. »Glede na to, da se dogodki odpovedujejo kot po tekočem traku, bom najverjetneje v kratkem brezposelna,« je bridko dodala.
IRSKA: »Ljudje so tako prestrašeni, da se na cesti izogibajo drug drugega«
Terry Monagle je upokojenka iz irskega glavnega mesta Dublin. Pojasnila je, da večina ljudi pri njih virus jemlje zelo resno. So pa tudi izjeme, ki se v teh okoliščinah vedejo brezbrižno in zelo neodgovorno. Irska je za zajezitev virusa, podobno kot Slovenija, zaprla vse šole, urade, gledališča, galerije ... »Večina ljudi upošteva izdane ukrepe. Zelo so zaskrbljeni, saj še nikoli nismo doživeli česa tako resnega. Ljudje, ki pri sebi opazijo znake bolezni, so pozvani, naj se samoizolirajo in ne hodijo v bolnišnice,« je povedala sogovornica. Dodala je, da so njeni občutki ob spremljanju epidemije nejasni, nedoločni. Razsajanje virusa zelo vpliva na njeno vsakdanje življenje. »Že sama misel, da moramo iti v trgovino, nas spravlja ob živce. Ljudje so tako prestrašeni, da se na cesti izogibajo drug drugega. V vseh pogovorih beseda teče samo o virusu. Počutim se čudno, prestrašeno, zaskrbljeno in zmedeno. Menim, da se oblast trudi po svojih najboljših močeh, ko se spopada s to težko situacijo. Pred kratkim smo imeli volitve, tako da je s političnega vidika nova vlada vse prej kot v zavidljivi situaciji.«
ITALIJA: »Trpljenje je nepopisno, pogreb je vsako uro«
Ptujčanka Trude Gaiser že 36 let živi v Desenzanu Lago di Garda, provinci Brescia v Lombardiji, katere glavno mesto je Milano. Območje Lombardije je najbolj prizadeto, število okuženih in umrlih vsak dan narašča. Trpljenje je nepopisno. »Smo v vojni z nevidnim napadalcem, toda izobraževanje se ne ustavlja. Mnogi opravljajo delo od doma, žal to za večino ni mogoče. TV-programi so prilagojeni situaciji. Informacij je veliko: programi za otroke, pogovorni šovi brez ljudi v studiu in s povezavo prek skypa. Vse je naenkrat postalo drugače! Vrtci so zaprti, vsi parki so nedostopni, otroška igrala pokrita. Vsi smo zaprti doma. Vsak prekršek se kaznuje z visoko kaznijo, tudi z zaporom. Po ena oseba iz družine gre lahko po hrano v bližnjo trgovino ali v lekarno z dokumentom – dovolilnico, v kateri točno piše, kam gre. Pokazati ga mora, ko jo ustavijo na blokadah kontrole. Vsi imamo manjše zaloge hrane za kakšen dan. Mnogi prehrambne izdelke in toplo hrano naročajo prek spleta. Mask ni dovolj in jih tudi ni mogoče kupiti. Številne tovarne zdaj svojo proizvodnjo preusmerjajo v proizvodnjo zaščitnih sredstev za potrebe bolnišnic in ostalih. Police se hitro praznijo. Svežega kruha ni, ker so pekarne zaprte. Za ostalo, kar potrebujemo, je bolj ali manj poskrbljeno. Kupiš to, kar je, in se prilagodiš,« na kratko strne življenje Trude.
NORVEŠKA: »'Hrčkajo' tudi Norvežani, ne le Slovenci«
Tako kot v Sloveniji so tudi na Norveškem zaprte šole in vrtci, pouk poteka od doma. Rebeka Fakin, rojena Makolčanka, je z Norveško povezana zadnjih šest let. V tej severni državi si je ustvarila družino in te dni, podobno kot drugi državljani, dneve preživlja v varnem zavetju doma. Zaprta so vsa kopališča, fitnesi, smučišča, masažni saloni, frizerji, torej storitve, ki niso življenjsko pomembne. »Tisti, ki lahko, delajo od doma, najbolj pa so, podobno kot drugod, izpostavljeni zdravstveni delavci. Zanje se je tudi organiziralo varovanje otrok,« je dejala. In čeprav je bilo zadnje dni slišati obilo kritik glede nakupovalne mrzlice Slovencev, se lahko potolažimo, da Norvežani počno enako. »Po trgovinah se je začelo tako imenovano hrčkanje, ljudje kupujejo vse, kar jim pride pod roke, največ toaletnega papirja, čeprav nam tako kot v Sloveniji svetujejo, da to ni potrebno.« Omejeno je tudi druženje, a se omejitve razlikujejo od občine do občine. »So pa zaprta nekatera letališča, ljudem se odsvetuje, da bi odšli v svoje počitniške hišice, ker po navadi te občine nimajo kapacitet za sprejem večjega števila ljudi. Vsi, ki pridejo na Norveško iz tujine, pa morajo iti v karanteno, če imajo znake okužbe ali ne,« je še dejala Fakinova, ki živi v pristaniškem mestu Porsgrunn v južnem delu te severne države.
POLJSKA: »Dobro meso v sekundi poide«
Koronavirus je korenito posegel v življenje študentov na izmenjavi v tujini. Med njimi je tudi Gašper Smogavec iz Poljčan, ki študira na Poljskem. Trenutno biva v mestu Bydgoszcz, v severnem delu Poljske. Dejal je, da je država že v začetku marca pozvala ljudi, ki so prišli iz Italije, Irana, Iraka, Južne Koreje in Kitajske, naj bodo vsaj en teden v samoizolaciji, čeprav takrat na Poljskem še ni bilo nobenega primera okužbe. »Kakšen teden po tem ukrepu je prišlo do prve okužbe osebe, ki je prišla iz Nemčije. V treh dneh se je število povečalo na pet oseb, zato so takoj uvedli merjenje temperature na mejah, prepovedali vstop ljudem iz držav, kjer je bilo število obolelih najvišje, a se je do 13. marca število okuženih kljub vsem ukrepom povzpelo na 93. Sledilo je zaprtje mej za tuje državljane.« Gašper je dodal, da so zaprti tudi vsi nakupovalni centri, gledališče, opera, kinodvorane, restavracije, vrtci, šole in fakultete. A kar je najhuje: »Sem na izmenjavi in trenutno ne opravljam izpitov, tako se bodo ti nakopičili ob koncu študijskega leta. Ob tem sem dejansko ujet v svoji sobi, ker so odsvetovani izleti po državi, zunaj nje pa prepovedani. Na srečo dostava hrane deluje, da lahko vsaj solidno jem, saj je v trgovinah težko dobiti dobro meso, takoj ga pokupijo. Najhujše pa je vsekakor preživeti dan, ker praktično nimam ničesar početi.«
NOVA ZELANDIJA: »Zaznati je le pomanjkanje toaletnega papirja«
Nova Zelandija je imela v začetka tedna uradno potrjenih 11 primerov, in kot pravi Slovenjebistričanka Živa Stopar, ki je leto dni preživela na južni polobli, koronavirus med Novozelandci še ni povzročil panike. Šole in vrtci delujejo normalno, pogosteje pa je slišati pozive k upoštevanju higiene rok in uporabi razkužil, ki pa jih v trgovinah že nekaj časa ni mogoče dobiti, je opozorila. »Trgovine niso tako prazne kot v Evropi. Bilo je slišati, da je kak večji supermarket v Aucklandu ostal brez živil z dolgim rokom uporabe, ampak na južnem otoku, kjer sem trenutno, tega ni. Zaznati je le pomanjkanje toaletnega papirja, a se ga da dobiti.« Sicer pa tudi Nova Zelandija sprejema omejevalne ukrepe, med drugim je omejila vstop v državo oziroma je za vse, ki se odločijo obiskati ali vrniti v to zeleno otoško državo, odredila obvezno izolacijo za 14 dni. »Sicer pa razen poudarjanja pomena higiene rok in drugih zdravorazumskih dejanj ni opaziti sprememb,« je še dejala Stoparjeva.
