Najtežje je biti upokojenec v občinah Spodnjega Podravja (in deloma tudi Pomurja), kjer so pokojnine v povprečju tako nizke, da jih je že sramotno zapisati. Stiska staremu človeku jemlje dostojanstvo in ga peha v položaj, ko si mora, da bi poravnal najnujnejše življenjske stroške, trgati od ust. Dobesedno je marsikateri slovenski upokojenec lačen.
»Imamo precej primerov, ko se starejši obrnejo na nas, ker ne vedo, kaj storiti, saj jim za hrano zmanjka denarja. Mi imamo namreč vedno na zalogi vsaj nekaj najosnovnejših potrebščin, in če je potreba, seveda damo kakšne testenine, mleko, moko in podobno. Ljudje plačajo položnice za komunalo, elektriko, ogrevanje in drugo najnujnejše, potem jim za v trgovino zmanjka. Na srečo ima večina svoje vrtove, da si lahko nekaj hrane sami pridelajo; krompir ali kaj zelenjave za ozimnico. A dosti je tudi takih, ki niso več fizično tako vitalni, in ta rešitev zanje ne pride v poštev,« o bridki usodi seniorjev priča predsednica enega od društev upokojencev.
Glede na podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je bilo lani vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja 617.299. Od tega jih ima starostno pokojnino 445.236, zaradi predčasne upokojitve pokojnino prejema malo več kot 3000 ljudi, delno pokojnino 2600 ljudi, invalidsko skoraj 80.000 ljudi, družinsko pokojnino (pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu družinskemu članu po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine) jih ima okoli 36.000, vdovsko pa okoli 53.000.
Zvišanje pokojnine za tri hlebce kruha ...
Starostna pokojnina naj bi se sicer to leto decembra zvišala za 6,50 evra, vsem prejmnikom enako. Društvo Srebrna nit, ki se bori za dostojno starost, se je na to odzvalo z naslednjim komentarjem: »Izredno povišanje pokojnin za 6,50 evra?! To je za tri hlebce kruha! Je to vse? Ta poteza si res zasluži ploskanje. Se bodo tudi vam plače uskladile vsem enako – za 6,50 evra? Ponavljamo: ker se sedanja vlada ne zaveda, da je tretjina volivcev starejših, ki pričakujejo drugačno politiko in drugačen proračun, zahtevamo, da se nemudoma oblikuje Ministrstvo za starejše, ki bo znalo zagovarjati upravičene potrebe vseh starejših v Sloveniji. Takoj in v tej vladi.«
ZDUS zahtevala dvig v odstotkih, a brez uspeha
Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) se je odzvala na namero o uskladitvi pokojnin v višini 6,50 evra. Glede tega je državnemu svetu predlagala sprejem odložilnega veta na interventni zakon, kar se je tudi zgodilo, vendar je državni zbor na ponovnem glasovanju interventni zakon spet potrdil z večino glasov; s tem pa tudi zvišanje oziroma uskladitev pokojnin v nominalnem znesku 6,50 evra vsakemu upokojencu, ne glede na višino njegove pokojnine – če bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna. Njihov predlog je bil, da se pokojnine decembra 2020 dvignejo za en odstotek. Takšen poseg je zato po njihovi oceni nezakonit in protiustaven, saj se z njim posega v neodtujljive pravice iz minulega dela in na tej podlagi plačanih prispevkov.
Najnižja izplačana pokojnina 218, najvišja 2700 evrov
Dejstvo je, da se populacija stara in je vsako leto več upokojencev: leta 2009 jih je bilo 538.455, potem pa je številka samo še naraščala, tako da jih je bilo lani 617.299. Najnižja pokojnina v letu 2018 je znašala malo več kot 218 evrov, najvišja pa okoli 2700 evrov. Sicer je bila lani povprečna bruto pokojnina 643 evrov. Iz statistike Zpiza za letos pa je razvidno, da je starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, za moške s 40 leti pokojninske dobe 491,47 evra, za ženske z enako pokojninsko dobo pa 545,12 evra. Je pa sicer letošnja povprečna bruto starostna pokojnina znašala malo več kot 662 evrov. Do vključno oktobra je bilo iz proračuna za pokojnine namenjenih 4,65 milijona evrov.
