Skupno varovanje še ene meje je za naše policiste zagotovo dodatno delo, vendar na Generalni policijski upravi (GPU) menijo, da bo delo potekalo brez težav. Skoraj takoj, ko je Cerar dal pobudo o skupnem varovanju slovensko-italijanske meje, je v Rim k italijanskemu direktorju policije odpotovala generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, da se dogovorita za podrobnosti glede varovanja. Seveda nas je takoj zanimalo, kaj sta se direktorja dogovorila, vendar so na Generalni policijski upravi razkrili malo več v zvezi z dogovorom šele, ko je italijanski premier povedal, da bodo skupne patrulje med Slovenci in Italijani realizirane. Konkretnega odgovora na vprašanje, kaj se je Tatjana Bobnar, generalna direktorica policije, dogovorila z direktorjem italijanske policije, nismo dobili, so pa glede skupnega nadzora meje na GPU povedali: »Upoštevajoč naraščajoče nezakonito priseljevanje na zahodnobalkanski poti, je ocena policij obeh držav, da bi uvedba mešanih patrulj prispevala k zmanjšanju privlačnosti te poti in tako posredno vplivala tudi na obseg migracij v regiji.«
Začetek »nepotrebnega« nadzora 1. julija
Poznavalci sicer trdijo, da je patruljiranje na slovensko-italijanski meji nepotrebno, če bi država poskrbela, da bi bilo varovanje slovensko-hrvaške meje (zunanje meje schengenskega prostora) organizirano tako, kot bi moralo biti. Politika je odločila drugače. Skupne patrulje med slovensko in italijansko policijo se bodo začele 1. julija oziroma »po podpisu izvedbenega protokola«, kot pojasnijo na Generalni policijski upravi.
Policisti brez dnevnic
Dodatnih stroškov za davkoplačevalce naj realizacija te Cerarjeve pobude ne bi prinesla. »Ocenjujemo, da posebnih dodatnih stroškov ne bo, saj policija že zdaj na meji z Italijo izvaja izravnalne ukrepe, poleg tega je predvideno, da bodo pri mešanih patruljah uporabljena vozila države gostiteljice,« zatrdijo na GPU. Ob tem ne moremo mimo še enega dejstva, ki ga izpostavi Sindikat policistov Slovenije (SPS). Slovenski policisti za delo v tujini, ko so na drugi strani meje, ne dobijo dnevnic. Ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja zato sprašujejo: »Kaj ste od nastopa svojega mandata naredili, da bi se ustrezno uredilo plačilo policistov, ki že opravljajo naloge v mešanih patruljah na meji s Hrvaško, saj policisti od uveljavitve ZUJF za delo v tujini ne prejemajo dnevnice, v kolikor traja delo v drugi državi najmanj 10 ur?« V SPS opozarjajo še, da so slovenski policisti v primeru dela v mešanih patruljah v neenakopravnem položaju s pripadniki tujih varnostnih organov, ki opravljajo delo v Sloveniji. Italijani bodo dnevnice namreč dobili. Minister sindikatu še ni odgovoril, je pa zgovorno tudi to, da na GPU menijo, da glede dodatnega dela oziroma varovanja še ene meje ni potrebna uskladitev s policijskima sindikatoma. Na policiji so glede varovanja meje, ki je znotraj schengenskega prostora, pojasnili še, da je namen varovanja meje na območjih PU Koper in PU Novo Gorica ter na italijanski strani »potreba po okrepljenem čezmejnem sodelovanju med obema državama in boj proti nezakonitemu priseljevanju, upoštevajoč sekundarna gibanja ilegalnih migracij«.
Varovanje Italije za varnost hrvaške meje
Na Generalni policijski upravi so prepričani, da bo varovanje slovensko-italijanske meje pripomoglo celo k boljšemu varovanju meje s Hrvaško: »Ocenjujemo, da bo omenjena oblika dela pripomogla tudi k učinkovitosti varovanja državne meje s Hrvaško, saj bo z navedeno obliko dela poslan tudi pomemben signal tihotapcem in potencialnim nezakonitim migrantom.« Naša policija bo varovala slovensko-italijansko mejo v skladu s svojimi kadrovskimi zmožnostmi, povedo in dodajo, da si vseskozi prizadevajo za zaposlitev novih policistov. Poudarijo, da imajo večkrat letno razpise za policiste nadzornike državne meje, vseskozi pa je odprt tudi razpis za pomožne policiste. Pri čemer je vprašanje, ali bo za te službe interes, glede na to, da našim policistom pri delu v tujini, na meji, ne plačujejo dnevnic. Oziroma kot ugotavljajo v SPS: »Ureditev ustreznega plačila nedvomno izkazuje odnos vlade posamezne države do pripadnikov svojih policij. Namreč, delo na območju druge države pomeni tudi večjo odgovornost policistk in policistov, saj v tujini ne opravljajo le dela in nalog, temveč predstavljajo lastno državo.«
