Pisali smo že o tem, da Slovenija zaostaja pri doseganju okoljskih ciljev, ki jih je sprejela ob vstopu v Evropsko unijo. Možnosti za to, da bi dosegli 25 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE) v skupni rabi bruto končne energije do leta 2020, praktično ni več. Če bi želeli to doseči, bi morali povečati uporabo obnovljivih virov energije za več kot dve TWh oziroma za 3,4 odstotne točke, kar je skoraj trikrat toliko, kot se je povečal delež obnovljivih virov energije v obdobju med letoma 2010 in 2017. Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek in pod katero spada direktorat za energijo, se zaradi tega očitno ne razburja kaj dosti. Kot so nam pojasnili, »ocenjujejo, da obstaja možnost, da določenega ciljnega deleža Republika Slovenija ne bo dosegla«.
Denar reši vse
Slovenija ima zaradi neuspeha dve možnosti. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, nadaljnje ukrepe predvideva zakonodaja EU. To pomeni, da lahko država članica uporabi za dosego tega osnovnega deleža tudi prostovoljno finančno vplačilo v mehanizem Unije za financiranje projektov na področju OVE, ki ga neposredno ali posredno upravlja Evropska komisija, če sprejeti dodatni nacionalni ukrepi ne bi vodili v izpolnitev obveznosti v enem letu. Za vplačila se lahko uporabijo prihodki od letnih pravic do emisij. Lahko pa, zahvaljujoč mehanizmu sodelovanja, manjkajoči delež odkupimo od katere od članic, ki je zastavljene cilje presegla, na primer Hrvaška. Da bi bilo to izvedljivo, se že pripravlja sprememba energetskega zakona.
Niso vrgli puške v koruzo
Čeprav se ta trenutek cilj 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov zdi nedosegljiv, pa na direktoratu za energijo pripravljajo ukrepe, s katerimi bi Slovenija svoj položaj lahko bistveno izboljšala v razmeroma kratkem času. Tako naj bi z dosledno uporabo predpisanih mešanih biogoriv s fosilnim gorivom lahko do konca leta 2020 povečali uporabo obnovljivih virov energije v prometu za vsaj 1,9 odstotne točke.S tem bi lahko nadoknadili polovico manjkajočega deleža oziroma 1,1 TWh. Poleg tega želijo pristojni še pospešiti gradnjo sončnih elektrarn. Še letos naj bi v okviru podporne sheme izvedli dva poziva in pospešili aktivnosti na področju črpanja kohezijskih sredstev za namen postavitve sončnih elektrarn, vgradnje toplotnih črpalk, kotlov na lesno biomaso in spodbujanja daljinskega ogrevanja OVE.
Manjkajo nam vetrne elektrarne
Dejstvo je, da bi lahko zaveze, ki smo jih sprejeli ob vstopu v EU, pravočasno uresničili, če bi realizirali katerega od načrtovanih projektov izgradnje vetrnih elektrarn. V Sloveniji trenutno delujeta le dve večji vetrnici, kar nas uvršča na sam rep držav, ki imajo potencial za izkoriščanje vetrne energije. Glede na izjave predsednika vlade bi se že v tem mandatu zakonodaja lahko spremenila v korist investitorjev, kot je Elektro Primorska, ki si že več let prizadeva postaviti vetrno elektrarno na Volovji rebri.
