Od zadnje potegavščine s pošiljkami, v katerih je bil sumljiv bel prah in so bile naslovljene na zaposlene v državnem zboru, je minilo 24 dni, ko so v ponedeljek v parlamentu prejeli nov paket osmih pošiljk.
Iracionalni vzgibi
Za vse se je izkazalo, da ne vsebujejo nevarne snovi. V državnem zboru ne razkrivajo, kdo so bili prejemniki pošiljk, prav tako ne policija. Tudi če bi šlo za nevarno snov, naslovniki niso v nevarnosti, saj jih pošiljke nikoli ne dosežejo. Njihov sprejem namreč poteka po natančno predpisanem in ustaljenem postopku, odprejo pa jih javni uslužbenci pri obdelavi vhodne pošte oziroma v vložišču.
Državni zbor včeraj sicer ni bil edini prejemnik sumljivih pošiljk. Eno so dobili tudi v eni izmed služb ljubljanske občine na Mačkovi ulici. Glede na objavo na družabnem omrežju Facebook je bila prejemnica sumljive pošiljke tudi antropologinja Svetlana Slapšak, ki je podobno pošto prejela že junija. Antropologinja je na omrežju objavila fotografijo pisma, na katerem so bile poleg naslova zapisane tudi žaljivke na njen račun. Kot je razvidno s fotografije, je pošiljatelj pismo oddal v petek v Ljubljani.
»Pošiljatelji s svojimi dejanji želijo nekoga prestrašiti in se mu maščevati zaradi različnih motivov, pogosto iz povsem iracionalnih vzgibov, spodbujeni z dnevnim družbenim dogajanjem,« glede pošiljk poudarja tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave Drago Menegalija.
3000 evrov na intervencijo
Ob predpostavki, da povprečna tovrstna intervencija od prihoda policistov na kraj do prejema rezultatov preiskav traja približno osem ur, so stroški policije in gasilcev po oceni Menegalije nekje okoli dva tisoč evrov. V ta znesek so med drugim všteti delovni čas, kilometrina, uporaba tehničnih sredstev in dekontaminacija. Stroški analize snovi so v povprečju tisoč evrov na vzorec, je še sporočil tiskovni predstavnik. Če policija storilca ne odkrije, stroški bremenijo proračun. Na policiji sicer na naše vprašanje, ali jim je do zdaj že uspelo odkriti kakšnega pošiljatelja, niso odgovorili.
Policisti so od leta 2013 po naših podatkih in podatkih policije obravnavali najmanj 72 primerov sumljivih pošiljk s prahom, samo analiza teh pa je davkoplačevalce stala 72 tisoč evrov. A škoda, ki jo pošiljatelj povzroči, se ne šteje le v denarju. Škoda se dela tudi naslovnikom, saj je za določen čas moten proces dela. V zadnjem letu je bilo zaradi lažnih preplahov glede prahu nekaj časa v karanteni več kot 40 ljudi. Pomembna je tudi tako imenovana posredna škoda, saj policisti, gasilci in drugi, ki so napoteni na tovrstno nalogo, medtem ne opravljajo drugih varnostnih nalog v skupnosti, je še poudaril Menegalija.