V nedeljo ure spet prestavljamo na zimski čas. Tako se bomo zbujali v svetlobo v zameno za to, da se bo zvečer dan skrajšal.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je rekel, da bo temu naredil konec, zdaj pa se zapleta, saj bi severnejše države rade več svetlobe zvečer, južnejše pa zjutraj. Vprašanje je torej, ali naj bo zadnji premik ure na zimski ali poletni čas. To odločitev komisija prepušča članicam.
V začetku meseca je pet diplomatov portalu Politico pojasnilo, da je Junckerjev predlog nedodelan. »Komisija je na mizo vrgla nepopoln zakonodajni predlog in državam članicam rekla 'opravili smo svoj del, zdaj vi opravite svojega,'« je povedal diplomat iz zahodnoevropske države.
Enoten čas, ki to ni
Nekatere članice bi se tako lahko odločile, da večno preklopijo na zimski čas, druge bi ohranile poletni čas. Časovni pas GMT+1, v katerem je večina članic, bi se tako lahko razcepil na dva.
Slovenija naklonjena poletnemu času
Sodeč po rezultatih ankete, s katero je komisija preverjala razpoloženje državljanov, smo Slovenci bolj naklonjeni (54,4 odstotka) trajnemu poletnemu času. V trajnem zimskem času bi živelo 36,9 odstotka vprašanih, so navedli na ministrstvu za infrastrukturo.
Slovenija se sicer do direktive Bruslja še ni opredelila. Kot so navedli na ministrstvu, trenutno izvajajo medresorsko posvetovanje in posvetovanja z deležniki, med drugim s področja energetike. Prav tako se nameravajo posvetovati z vsemi štirimi sosednjimi državami članicami. Članice Evropske unije so zdaj namreč pred težko usklajevalno nalogo, kako harmonizirati odločitev, ali naj gremo enotno na zimski ali poletni čas. Na ministrstvu pričakujejo, da bo stališče Slovenije pripravljeno do konca novembra.
Del EU za poletni, del za zimski čas
Prihrankov ne bo
Več študij Evropske komisije kaže, da do znatnih prihrankov energije ne bo prišlo. Največ koristi Bulčeva pričakuje v prometnem sektorju, kjer je treba zdaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah.
V javnem posvetovanju, v okviru katerega je Evropska komisija prejela rekorden odziv do zdaj – 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure. A če so evropski državljani skoraj plebiscitarno enotni glede ukinitve premikanja ure, so bistveno manj ob vprašanju, ali v prihodnje ohraniti zimski ali poletni čas.
Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se denimo večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega, je ob predstavitvi predloga sredi septembra v Bruslju povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Zato je vse članice pozvala k usklajevanju in razumnosti.
Komisarka Bulčeva opozarja, da so članice EU enotne glede konca premika ure, ne pa tudi, ali naj ta ostane v zimskem ali poletnem času. Kopja se lomijo pri vprašanju, ali naj ostanemo v zimskem ali v poletnem času. Nekoč smo uro premikali za prihranke energije, danes to ni več potrebno. Bomo v mraku hodili na delo ali z njega?
Premik ure šele v 20. stoletju
Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so poletni čas uvedle v zadnjem stoletju, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja.
