Prvič je zemljino v dolino potegnilo maja 2015, drugič maja letos, tretjič ta mesec; v nalivu je voda zalila klet pod stanovanjsko hišo, v slapovih tekla na obeh straneh mimo vikenda, zalila drvarnico in s seboj celo odnesla nekaj drv, poškodovala je vogal vikenda, na objektu so se pokazale razpoke, plaz je s seboj v dolino odnesel tudi nekaj dreves. Grdiševa in Krejan se bojita, da bo v dolino sčasoma spolzel celoten vikend, ki ga uporabljajo kot garažo, vinsko klet in drvarnico.
Rešitev?
»Mislim, da bi bila edina rešitev škarpa. Pri modernizacijah cest v Gradiščah so jih namreč postavljali, tudi na zasebnih zemljiščih,« je prepričana Grdiševa.
60 plazov
je trenutno evidentiranih v občini Cirkulane.
PO PRVEM PLAZU SANIRALI, NATO NIČ VEČ
Grdiševa je povedala, da je cirkulanska občina leto in pol po prvem plazu nastalo škodo odpravila in vodo z betonskimi kanaletami speljala mimo vikenda: »Pri drugem plazu mi na občini niso verjeli, da je to mogoče, in sploh niso prišli na teren. Pri tretjem so mi rekli, da gre za zasebno zemljišče in naj uredimo žleb. So pa že naslednji dan cestni delavci očistili jaške ob cesti.« Zahvalila se je gasilcem in pripadnikom civilne zaščite, ki so takoj prišli in plaz zaščitili s plastično folijo. Koliko bi stala sanacija plazu oziroma kakšna bi ta sploh morala biti, še ni vedela.
KRIVO SLABO PROJEKTIRANJE?
Lastnika zemljišča sta zatrdila, da sta obcestne kanale redno čistila in celo skopala jarke, da bi vodo s cestišča preusmerila drugam, a jima plazenja ni uspelo preprečiti. Prepričana sta, da je za že tretji plaz krivo slabo projektiranje in vzdrževanje občinske ceste nad njunim zemljiščem. »Staro haloško hišo sva kupila pred 14 leti, sosedje so nama povedali, da so celotno cesto ob asfaltiranju dvignili. To se vidi tudi po kleti; iz nje naj bi nekoč stopil na cesto, zdaj se je do asfalta treba povzpeti po petih stopnicah. Poleg tega je cesta nagnjena na naše zemljišče. Morda je bila kriva tudi sanacija prvega plazu; da so uredili odvodnjavanje, so namreč na strmini morali vrezati cesto, da so bagru sploh omogočili dostop,« je povedal Krejan. Lastnika zemljišča zato pričakujeta, da bo pri sanaciji plazu pomagala občina.
Trije plazovi
Občina je letos državo zaprosila za sanacijo treh prioritetnih plazov – tistih, ki neposredno ogrožajo občinske ceste in njihovo prevoznost.
OBČINA NE MORE NIČ
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je povedal, da sta si plaz v Paradižu že ogledala višji referent za investicije in komunalno infrastrukturo ter direktorica občinske uprave: »Ugotovila sta, da v tem primeru občina žal ne more storiti popolnoma ničesar. Plazove, ki se sprožajo na zasebnih zemljiščih, lahko pomaga reševati samo država. Občina lahko sanacijo financira samo tam, kjer plazovi ogrožajo občinske ceste oziroma občinska zemljišča.«
Pojasnil je, da bi občanom lahko finančno pomagali le, če bi se že kaj zgodilo, na primer ob požaru, za kar imajo v proračunu rezerviranih 23 tisoč evrov.
Očitke, da naj bi bila za plazenje odgovorna občina, je zavrnil: »Zemeljski plazovi se sprožajo tudi na območjih, kjer cest sploh ni. Plazovi so v Halozah vedno bili – še posebej ob takih vremenskih ekstremih, kakršnim smo priča zadnja leta. Poleti je zelo vroče in sušno, zemlja razpoka, korenine se potrgajo, potem pa deževje namoči zemljino in ta zdrsi v dolino. To dela gravitacija.« Dodal je, da ne gre le za ceste: »Plazenje lahko sproži vsak poseg v naravo, ne le ceste. Erozija pa je po Halozah vedno bila, hribi se vse bolj nižajo.«
