Je pa koprsko okrožno sodišče zavrnilo Mijovićevo zahtevo po izplačilu 900 evrov mesečne rente, prav tako zahtevo njegove zunajzakonske partnerice po odškodnini zaradi njegove posebno težke invalidnosti. S primerom pa se bodo ukvarjali še višji sodniki, saj sta se obe strani na sodbo pritožili.
S primerom se bodo ukvarjali še višji sodniki, saj sta se obe strani na sodbo pritožili.
Primer je pritegnil precej slovenske javnosti, saj je bil Mijović v tistem obdobju fotoreporter enega od dnevnih časopisov. Usodnega večera se je mudil v Piranu, kjer je službeno fotografiral dva dogodka, potem pa odšel na večerjo s prijatelji, s katerimi so se nato ob obmorski pešpoti odpravili proti Luciji. V vročem večeru so se sklenili ohladiti v morju. Mijović se je namenil po klančini, namenjeni spuščanju čolnov v morje, ko mu je zdrsnilo, da je padel. Vstal je, se pobral in obrnil k prijateljem, ko je z vso težo še enkrat padel naprej na glavo in hrom obležal na trebuhu. »Potegnilo me je v vodo, to je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju. Bil sem pri zavesti, opazoval mehurčke, ki so mi šli iz nosu, dihati pa nisem mogel,« je razlagal na sodišču. Iz vode sta ga potem potegnila prijatelja in poklicala reševalce.
46 tisoč evrov mora država po še ne pravnomočni sodbi plačati fotografu Dejanu Mijoviću za nepremoženjsko škodo in 1140 evrov zaradi izgube zaslužka.
V 50 odstotkih za nesrečo kriv sam
Tožbo je Mijović vložil zoper državo, piransko občino in upravljavca pomola. Med sojenjem se je izkazalo, da je parcela, na kateri je klančina, naravno morsko javno dobro, katerega lastnica je država, ki bi morala na vidnem mestu označiti, da je klančina spolzka in nevarna, pa tega ni storila, zato je sodišče tožbo zoper občino in upravljavca pomola zavrnilo. Po oceni sodišča je sicer Mijović za nesrečo v 50 odstotkih kriv sam, saj bi mu že po prvih korakih moralo postati jasno, da je površina spolzka, nevarna in bi se moral obrniti, pa tega ni storil. Glede na posledice je po mnenju sodišča 46 tisoč evrov pravična odškodnina, primerljiva s podobnimi primeri iz prakse.
»Vse se začne v glavi«
Brez opozorila
Med sojenjem se je izkazalo, da je parcela, na kateri je klančina, naravno morsko javno dobro, katerega lastnica je država, ki bi morala na vidnem mestu označiti, da je klančina spolzka in nevarna, pa tega ni storila.
Zaradi poškodbe hrbtenice je bil tri mesece hrom, napovedali so mu, da verjetno ne bo več shodil. Danes se samostojno giblje in je zaposlen za polovični delovni čas, posledice pa bo kajpak čutil vse življenje. Kot pojasnjuje za Svet24, mu je na noge pomagala predvsem »sreča v nesreči«: »Na srečo živčevje v hrbtenjači ni bilo pretrgano, ampak natrgano, predvsem pa stisnjeno. Če bi bilo pretrgano, mi niti črnogorska trma ne bi pomagala. Sicer pa trezna glava, fokus in izjemna volja do življenja, ki sem jo v večini črpal od žene, staršev in kopice prijateljev, ki so me obiskovali v Soči. Predvsem v glavi mora imeti človek ob takšnih situacijah stvari razčiščene. Vse se začne v glavi. In nisem se obremenjeval s preteklostjo, niti s prihodnostjo, ampak sem vsak dani trenutek maksimalno izkoristil.«
