Predsednik Borut Pahor je včeraj delovanje svojega urada začasno preselil. Predvidoma do konca avgusta bo svoje delo opravljal v protokolarnem objektu Vila Podrožnik, saj bo medtem potekala prenova predsedniške palače. Obnova, ki sicer poteka že od junija lani, med drugim vključuje energetsko obnovo oken v vseh treh nadstropjih urada predsednika republike. Kot pojasnjujejo v uradu, je sanacija oken povezana tudi z zavezo države za zmanjšanje energetske porabe, predvsem pa z zelo slabim stanjem oken. Pri obnovitvenih delih sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj ima palača status kulturnega spomenika, so sporočili iz predsednikovega urada.
Rezidenca
Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je v Vili Podrožnik želel imeti svojo stalno rezidenco, a takrat njegov predlog ni dobil podpore.
Nobenih dodatnih stroškov
Povedali so nam tudi, da delo predsednika ne bo okrnjeno, da pa bo malce težje, saj so nadomestni prostori manjši. Zaradi tega zdaj urad deluje na ločenih lokacijah. Ker smo v Sloveniji sredi sestavljanja nove vlade, se Borut Pahor ne namerava odpraviti na dopust, kar bi težave ob prenovi lahko malce omililo. Kot smo še izvedeli, bo predsednik tudi v času prenove največje protokolarne aktivnosti izvajal v Kristalni dvorani predsedniške palače. Na uradu so zagotovili, da delna selitev v Vilo Podrožnik ne bo povzročila nobenih dodatnih stroškov.
Predsedniška palača
Predsedniško palačo so začeli graditi leta 1897, dve leti po uničujočem ljubljanskem potresu. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba. Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstroogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v njej domujejo predsednik republike, njegov urad in generalni sekretariat vlade. Arhitektonsko palača spada med lepše ljubljanske objekte, navajajo na spletni strani urada predsednika republike. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon; izdelal ju je dunajski kipar Josip Beyer. Urad predsednika v predsedniški palači krasi več del umetnostne zbirke v lasti vlade, za katero skrbi Narodna galerija.
Pestra zgodovina
Na kraju, kjer danes stoji Vila Podrožnik, naj bi bil že v 17. stoletju dvorec ljubljanskega župana Krištofa Otta, v 19. stoletju je na posesti stala gostilna, med drugo svetovno vojno pa sta bila v njej bolnišnica in internat.
Skrita lepotica
Vila Podrožnik je večini mimoidočih skrita, saj jo obdajajo park, visoka drevesa in zid, do nje pa vodi tlakovan dovoz, zaprt z velikimi kovanimi vrati. Velika je 1200 kvadratnih metrov, celotno posestvo pa obsega 3,7 hektarja. V njej so kuhinja, več jedilnic, štiri spalnice, štiri kopalnice, knjižnica, sprejemna dvorana, prostorna terasa in klet. Ob vili sta tudi bazen in teniško igrišče. Večino leta vila sameva, čeprav je redno vzdrževana, v njej pa dela pet ljudi: dve gospodinji, kuhar, vrtnar in strežnik. Kot v predsedniški palači je tudi v Vili Podrožnik mogoče najti marsikatera umetniška dela. V vhodni avli sta freski Ivana Vavpotiča, fasado vile krasita kipa Borisa Kalina, po stenah pa visi več del Božidarja Jakca in Riharda Jakopiča.
Zgodovina prelepe vile
Vilo je dal postaviti ljubljanski trgovec s porcelanom Franc Kollmann, poleg nje pa še stavbo za služinčad. Dokončana je bila okoli leta 1910 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Kollmann je posest po smrti zapustil v dobrodelne namene: polovico stavbe je namenil slepim in polovico obubožanim trgovcem, za izvršitelja je imenoval ljubljansko občino. Da bi njegovo oporoko izvršili, sta v Kollmanovi vili vrsto let delovali dve ustanovi, a je občina leta 1940 kljub oporoki stavbo prodala na javni dražbi. Po drugi svetovni vojni je bila posest nacionalizirana. Arhitekt Vinko Glanz jo je leta 1947 povsem preuredil.
