SREDOZEMSKA POT
Italijanske oblasti so za ladje, ki v Sredozemskem morju rešujejo migrante, začele zapirati svoja pristanišča. Včeraj se je tako zgodilo, da je danska tovorna ladja Alexander Maersk po navodilih italijanske obalne straže iz morja rešila 108 migrantov, nato pa ji notranji minister Matteo Salvini ni dovolil vpluti v pristanišče Pozzallo na Siciliji. Po protestih podjetja in danske ministrice za priseljevanje Inger Støjberg so ladji vplutje dovolili, zastoj pa je podjetje vseeno »stal veliko denarja«, je povzela Støjbergova. Druge ladje nimajo te sreče.
AVSTRIJSKA VAJA V ŠENTILJU
Avstrija je včeraj na starem mejnem prehodu Šentilj izvedla vajo varovanja meje v primeru prihoda večje skupine beguncev in migrantov. Na prikazu in preizkusu zmogljivosti je sodelovalo 500 policistov in 220 vojakov, med njimi tudi pripadniki nove enote za varovanje meje Puma, ki jo sestavlja 600 pripadnikov varnostnih sil. Enota naj bi bila v celoti vzpostavljena šele septembra, tokrat naj bi preverili njeno pripravljenost za ukrepanje.
Na vaji so predstavili tri možne scenarije ukrepanja varnostnih sil v primeru, da na mejo pride večja skupina migrantov in pri tem izbruhnejo nemiri. Med drugimi so na prikazu sodelovali vojaški helikopter z najnovejšo tehnologijo snemanja dogajanja na daljavo ter več vojaških helikopterjev, s katerimi lahko po potrebi hitro pripeljejo na pomoč dodatne enote iz drugih delov države.
Slovenske oblasti so proti omenjeni vaji že protestirale, češ da gre za izraz nezaupanja v delo slovenskih policistov.
BALKANSKA POT
V Veliki Kladuši na skrajnem severozahodnem delu Bosne in Hercegovine po neuradnih ocenah tabori približno 800 migrantov. Tukaj ujeti begunci večkrat poskušajo nelegalno prečkati mejo, kar jim s tehnikami »push back« (ali prisilne vrnitve) preprečujejo predvsem hrvaški policisti, v manjši meri naj bi to začeli početi tudi slovenski. Iz Velike Kladuše prihajajo poročila o migrantih, ki so se s poskusa prečkanja meje vrnili s podplutbami in zlomljenimi udi. Lokalni zdravstveni delavci so jim zaradi pomanjkanja sredstev nehali ponujati brezplačno medicinsko pomoč, med migranti pa zaradi slabih življenjskih razmer razsajajo bolezni revnih, med drugim garje in uši.
ALPSKA POT
Idilična smučarska vasica Claviere na meji med Italijo in Francijo je najnovejše žarišče migrantske krize, saj vse bolj obupani begunci pot v Evropo nadaljujejo s pešačenjem čez gorske prelaze. Poskusi so se dogajali tudi na vrhuncu zimske sezone. Beguncem pomagajo lokalni aktivisti, ki v njih ne vidijo grožnje in jih ne ločujejo po barvi kože, temveč so zanje le ljudje, izgubljeni v gorah. Francoska država tega ne razume tako, kar je postalo očitno v ovadbi 73-letne Martine Landry, sicer aktivistke nevladne organizacije Amnesty International. Landryjeva je obtožena, da je mladoletnima Afričanoma pomagala nelegalno vstopiti v Francijo, potem ko ju je francoska policija že deportirala v Italijo.
V zadnjih dveh letih je prek Alp v Francijo poskušalo vstopiti več kot 3500 migrantov. Pri tem jih pred belo smrtjo pogosto rešujejo lokalni prebivalci, ki zaradi tega tvegajo uradni pregon. Prehod jim z akcijami preprečuje tudi skrajno desna grupacija Generacija identitete.
