Obiskanost krvodajalskih akcij dokazuje, da krvodajalstvo ostaja v Sloveniji najbolj množična solidarnostna akcija državljanov. Letno daruje kri več kot 100.000 krvodajalcev, ki zdravstvu zagotovijo več kot 42.000 litrov krvi, na kar so še posebno ponosni v Rdečem križu Slovenije (RKS).
Slovenija je ena od 62 držav na svetu, ki 100-odstotno zagotavlja sama potrebe po zdravi krvi, pridobljeno prostovoljno.
V več kot šest desetletjih se je izoblikovalo slovensko krvodajalsko izročilo, ki je tesno povezano z dejavnostjo RKS in Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Rdeči križ je s 56 območnimi združenji nacionalni organizator krvodajalstva in skupaj z zavodom za potrebe programov zdravstva zagotavlja vso potrebno kri. V teh letih je kri darovalo že več kot pet milijonov krvodajalcev. Da bi zadostili potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan najmanj 400 krvodajalcev.
Neenakopravnost med Območnimi zvezami
Naš bralec, ki je tudi sam krvodajalec, pa si ob teh dejstvih postavlja vprašanje ali je RKS zares dovolj pozoren do krvodajalcev. “Kri darujem z največjim veseljem, in naslednji odvzem bo zaznamovan s številom 110 krat. Ne potrebujem posebnih ugodnosti, zadostuje le beseda HVALA. Bi pa opozoril na neenakopravnost med Območnimi zvezami. Koper in Maribor podarjata jubilantom (100-krat dana kri) naziv "Vitez krvodajalstva"." Ob tem si postavlja vprašanje, zakaj RKS tega ni poenotil med Območnimi zvezami, da bi bili tudi drugi krvodajalci deležni tega naziva.
Za pojasnilo smo vprašali na RKS.
"Pomembno je vedeti, da krvodajalci kri darujejo za potrebe zdravstva, torej vsem v družbi in da prostovoljke in prostovoljci vseh 56 območnih združenj RKS skupaj z nacionalnim društvom motivirajo, promovirajo in organizirajo krvodajalstvo vse od leta 1953. Prav je, da družba, ki ji krvodajalci z darovanjem krvi, pomagajo, da marsikatero življenje teče dalje, ustrezno izrazi svojo hvaležnost. RKS se tako v imenu družbe na različne načine zahvaljuje krvodajalcem za njihov neprecenljiv prispevek ter humanost. Med drugim v enem letu na več kot 200 srečanjih približno 7.000 krvodajalcev prejme priznanja za jubilejno darovanje krvi, prostovoljke in prostovoljci pa v enem letu prejmejo 500 posebnih odlikovanj za prostovoljce ter podpornike RKS," so v odgovoru pojasnili na RKS.
Po statistiki v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri.
Potrdili so, da se Območna združenja sama odločajo, kako pogosto organizirajo srečanja tako da so ponekod vsako leto, drugje na dve leti, v nekaterih celo vsako četrto leto. "Največje tradicionalno srečanje krvodajalcev in organizatorjev krvodajalstva Slovenije, ki že 27 let poteka 2 soboto v juniju, bo letos izjemoma tretjo soboto, to je 17. junija, ko tako kot ponavadi pričakujemo udeležbo nacionalnih društev RK iz sosednjih držav," so napisali.
Priznanje krvodajalcem se izkazuje na različne načine
Krvodajalci za svoja plemenita dejanja darovanja krvi po načelih anonimnosti, prostovoljnosti in brezplačnosti prejmejo posebna priznanja. "Priznanja se podeljujejo za vsako 10-kratno darovanje krvi (10-kratno, 20-kratno, 30-kratno, ...). Krvodajalci, ki so darovali kri 50-krat, o tem prejmejo listino. Krvodajalci, ki so kri darovali več kot 50-krat, poleg zahvalne listine prejmejo še plaketo (škatla). Krvodajalke, ki so kri darovale 80-krat in več ter krvodajalce, ki so kri darovali 100-krat in več, se vpiše v ˝Knjigo ambasadorjev življenja˝. Ta knjiga je elektronska in je dostopna na sedežu RKS. V njej so zajeti vitezi krvodajalstva. RKS-OZ Koper in Maribor sta se poleg tega odločila za tiskano knjigo, kamor vpisujejo krvodajalce, medtem ko nekatera druga območna združenja pozornost in hvaležnost ob visokih darovanjih pokažejo na drugačne načine. Na primer z javno zahvalo v medijih, drobno pozornostjo, ipd.," pojasnjuje RKS.
Nagrada: prost dan in dobra malica
Kljub temu, da se za darovanje krvi odločamo iz pozitivnih, altruističnih, solidarnostnih vzgibov, pa na motivacijo posameznikov za darovanje krvi vplivajo številni dejavniki.
"Med njimi je zagotovo zelo pomembna možnost odhoda na darovanja krvi, kar zaposlenim pomeni prost dan na dan darovanja krvi. V Sloveniji je to trenutno urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (169. člen), ki pravi, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.
Tudi dobra malica, ki jo zagotovi organizator krvodajalske akcije (RKS) ali transfuzijska služba je eden od načinov, ki so pomembni za dobro počutje krvodajalcev po odvzemu krvi in so ustaljena praksa v organizaciji krvodajalskih akcij," še pojasnjuje RKS.
