Ministrstvo namerava nekaj predlogov, ki so bili izraženi v javni razpravi, upoštevati. Tako je ministrica že namignila, da bodo omejitev 18 mesecev plačevanja bolniške odsotnosti nekoliko spremenili.
Precej verjetno bodo iz zakona izločili »kruti del«, kjer bi morali stroške zdravljenja otrok prevzeti njihovi starši, ko bi bili sami krivi za bolezni otrok, ki bi nastale v primerih necepljenja otrok zaradi takšne volje staršev.
Večina na boljšem
Najrevnejši bi za zdravstvene storitve plačevali precej manj kot do zdaj, bogati pa več kot do zdaj. Uvedlo bi se univerzalno zavarovanje otrok, ki je bilo zdaj vezano na zavarovanje staršev.
Koliko denarja bo priteklo?
V javnosti so se pojavljala vprašanja, ali bo v zdravstveno blagajno res priteklo dodatnih 300 milijonov evrov, kot napovedujejo na ministrstvu. Čeprav smo sami na ministrstvo večkrat naslovili vprašanje o predvidenem razrezu stroškov v evrih, nam tega niso želeli posredovati. Pridobili smo samo odstotkovni razrez stroškov, zato še toliko bolj ni jasno, zakaj ne želijo podati tudi konkretnih številk, ki so bile osnova za takšen razrez.
Malo možnosti za sprejem
Glede na mnenja koalicijskih strank obstaja velika verjetnost, da zakon v parlamentu ne bo izglasovan. Tudi zato, ker bi zakon v obstoječi obliki posegel v interese številnih, ki jim sedanji sistem še kako ustreza, saj jim prinaša velike dobičke. Še posebej kritični so do zakona v Desusu. Njihov poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar tako zakonu očita, da v njem niso v ospredju bolniki, izboljšave zdravstvenega sistema in njegove učinkovitosti. Tudi v SD so se pojavljala različna kritična mnenja. Njihov prvak Dejan Židan je celo dejal, da večjih reform v zdravstvu več ne gre pričakovati.
Če zakon na koncu ne bo sprejet, bo to velik udarec za vladajočo SMC, ki je med redkimi predvolilnimi obljubami omenjala prav takšen zakon, ki bo ukinil dopolnilno zavarovanje. Njegovo nesprejetje pa bi šlo tudi na škodo bolnikov, saj bi bil zakon z nekaterimi dopolnitvami (na primer točno določeno košarico pravic) v interesu velike večine bolnikov.
Pripombe na zakon z različnih strani
Glede zakona tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije menijo, da je v predlogu še veliko nedorečenega in nedomišljenega. Nasprotujejo temu, da bi upokojenci plačevali prispevke v višini, ki je določena za delodajalce, in ne, kot je zdaj, po stopnji, kot jo imajo delojemalci, znižani za nadomestila za bolniške. Ta sredstva bi namreč šla iz upokojenske blagajne, ki bi bila tako še bolj siromašna.
Kritične so tudi dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, ki bi ob takšnem zakonu ostale brez večine prihodkov. Predlogu očitajo, da ne naslavlja pravih problemov zdravstva. Skeptični so tudi do monopolizacije plačnika zdravstvenih storitev. V sistemu več plačnikov bi po njihovem tako imeli veliko več nadzora nad ceno in predvsem nad kakovostjo storitve.
V opozicijski Združeni levici podpirajo predlagano zdravstveno nadomestilo, ker bi 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot zdaj plačujejo za dopolnilno zavarovanje. Kot pravijo, bi z njegovo ukinitvijo dobili 60 milijonov evrov. Nasprotujejo pa razlikovanju med standardom in nadstandardom, ki po njihovem ne bi predstavljal novega vira zasebnega financiranja, ampak nadstandard za redke izbrance.
