Bernarda in Jože sta se med drugim prelevila v razdeljevalca hrana, Jože pa je skuhal tudi nekaj kav, ki jih je potem Bernarda postregla gostom. Na koncu sta si privoščila še kosilo, ki je bilo po njunih besedah zelo okusno.
Televizijska voditelja sta se za obisk odločila, ker jima je všeč ideja ljudske kuhinje Pod strehco.
»Rada bi, da bi čim več ljudi izvedelo za to ljudsko kuhinjo. Da lahko s tem, ko pridejo na kosilo, podprejo to dobrodelno organizacijo, ki nudi tudi obroke socialno ogroženim osebam. To, da ljudje niso lačni, se mi res zdi en minimum v tem našem svetu – in če jim na tak način lahko pomagamo, hvala bogu. Hrana je res odlična,« nam je dejala Bernarda, potem ko se je preizkusila kot razdeljevalka hrane in natakarica, kar je tokrat – v nasprotju z Jožetom – počela prvič. Robežnik je namreč med študijem delal kot natakar in pomival v kuhinjah, Žarnova pa s tem ni imela izkušenj, ker je zelo hitro začela delati na radiu, je pa v osnovni in srednji šoli pobirala kumare in s tem zaslužila nekaj denarja. Sama sicer zelo ceni ljudi, ki delajo v storitvenih dejavnostih, saj se zaveda, da imajo zares zelo naporno delo. Čeprav je kavo stregla prvič, pa se je po besedah rednega obiskovalca kuhinje Viljema Krupića iz Ljubljane odrezala odlično. »Zelo je bila prijazna in komunikativna. Všeč mi je bilo tudi, ker je bila ves čas nasmejana. Res je lepa punca,« Bernarde ni mogel prehvaliti Krupić. Tako kot ne vseh prostovoljcev, ki delajo tam – to pa so vsi razen kuharja. Zdaj imajo novega, ki je tudi po poklicu kuhar. »Vsi ga zelo hvalijo. In res odlično kuha,« nam je povedala prostovoljka Simona Škafar, ob tem pa povabila vse, da pridejo pokusit njegove jedi. Več ko je namreč tržnih gostov, več socialno ogroženim ljudem lahko pomagajo. Škafarjeva je poudarila, da v kuhinji nimajo drugorazredne hrane za reveže, ampak da to pripravljajo še z veliko večjo pozornostjo in previdnostjo kot kje drugje. Pazijo tudi na to, da je prehrana uravnotežena. Načrtujejo tudi širitev. Želijo imeti ponudbo à la carte, a morajo najprej prenoviti vrt. Do poletja bi radi ponujali do 15 jedi. Za zdaj so na meniju tri. Na dan postrežejo več kot 300 kosil, od česar jih je 50–60 tržnih. »Smo v porastu, kar je po eni strani fino, po drugi strani pa to kaže na to, da so tovrstne zadeve vedno bolj potrebne. Imamo že več kot 800 socialnih upravičencev, nove vloge pa še kar prihajajo,« nam je potožila Simona. V njihovem obratu bi sicer lahko na dan postregli do 400 kosil. Pred kratkim so tudi zagnali zelo zanimiv podporen projekt Srčna kuhinja. Ta je zamišljen kot mreža gostiln in restavracij po Sloveniji, v katerih bodisi gostje prek izbora srčne jedi bodisi lastnik sam zbirajo sredstva v Sklad socialnih obrokov, od koder se črpa pomoč za socialno ogrožene osebe.
