Slovenija

Škofja Loka sanirana le "na pol"

STA
1. 3. 2016, 14.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na območju škofjeloške občine so po katastrofalnih poplavah v letu 2014 lani uspešno izvedli 1,8 milijona evrov vreden prvi sklop akcijskega načrta ureditve vodotokov in cestišč. Vendar, kot opozarjajo na občini, je treba zagotoviti sredstva tudi za drugi sklop, sicer bi novo močno deževje lahko povzročilo veliko škode.

M24
Lani sta občina in država za ureditev vodotokov in cestišč plačali 1,8 milijona evrov.

Škofjeloški župan Miha Ješe je na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki spomnil, da je občino jeseni 2014 zadela največja katastrofa v zadnjem obdobju. Vsi desni pritoki Poljanske Sore in Sore so prestopili bregove in povzročili veliko škode, ki so jo ocenili na okoli pet milijonov evrov.

Lani sta občina in država za ureditev vodotokov in cestišč plačali 1,8 milijona evrov. Država je sanirala vodotoke in občini prispevala 450.000 evrov za pomoč pri sanaciji objektov v občinski lasti, zlasti cest. Z izvedeno ureditvijo je župan zelo zadovoljen, saj se je na vodotokih veliko naredilo, lepo so urejene tudi ceste.

"Vendar ugotavljamo, da vse še ni bilo postorjeno. Zaradi pomanjkanja sredstev na državi je bil izveden le prvi sklop akcijskega programa," je dejal Ješe in pojasnil, da bi bila pomembna predvsem ureditev zgornjega toka Hrastnice, ki potrebuje pregrade, da naslednja povodenj ne bi odnesla ceste in povzročila velike škode tudi v že saniranem spodnjem in srednjem toku Hrastnice.

Letos je za področje vzdrževanja zagotovljenih še manj sredstev kot lani. 

Občina se zato z okoljskim ministrstvom in Agencijo RS za okolje dogovarja za možnost, da bi tudi sama prispevala nekaj sredstev k sanaciji, ki bi sicer skupaj stala okoli 300.000 evrov. Tako bi sanacija lahko hitreje stekla. Ješe si želi, da bi strugo lahko začeli urejati letos in z deli zaključili prihodnje leto. "Na ta način upam, da bi prehiteli naravo, preden bi v naslednji ujmi povzročila nepopravljivo škodo," je izpostavil.

Kot je dejal predstavnik izvajalca sanacijskih del VGP Kranj Aleš Klabus, so bile poplave leta 2014 na Škofjeloškem precej izjemne, primerljive z Železniki 2007, vendar na manjšem območju. "Razdejanje je bilo veliko in kar se tiče ureditve hudournikov, smo zaenkrat naredili le polovico, da bomo dolgoročno varni," je opozoril.

"Nobenih resnih indicev ni, da bo država zagotovila sredstva za izvedbo letošnjega akcijskega načrta," pa je ocenil Jošt Sodnik iz VGP Kranj, ki je izpostavil tudi velik problem rednega vzdrževanja, kjer je sredstev tudi premalo. Kot je dejal, so si od reorganizacije upravljanja z vodami kot koncesionar veliko obetali, vendar rezultatov ni.

Letos je za področje vzdrževanja zagotovljenih še manj sredstev kot lani. Za vzdrževanje Zgornje Save na območju Gorenjske bi potrebovali okoli tri milijone evrov, na ravni države pa 25 milijonov, a je za letos zaenkrat zagotovljenih le 1,5 milijona evrov, medtem ko jih je bilo lani osem, je pojasnil Sodnik.