Nevladni organizaciji Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Društvo za nenasilno komunikacijo s predlaganimi spremembami še nista zadovoljni. Ocenjujeta jih kot premalo sistemske. Menita, da bi bilo spremembe treba načrtovati skladno s predlogi nekaterih drugih zakonskih besedil, denimo sprememb zakona o socialnem varstvu.
"Mesec dni je po našem mnenju premalo za javno obravnavo, še zlasti, ker se je delovna skupina za pripravo sprememb zakona sestala le dvakrat," sta nevladni organizaciji zapisali v sporočilu ministrstvu za delo. Menita, da je izmenjava predlogov, idej in izkušenj iz prakse različnih strok nujna pri pripravi sprememb tako zahtevnega zakona.
Predlog sicer prinaša več pomembnih sprememb, med drugim nedvoumno prepoved telesnega kaznovanja otrok. "Fizično nasilje, tudi telesno kaznovanje otrok, je prepovedano že po zdajšnji zakonodaji," je dejal v. d. generalnega direktorja direktorata za družino na ministrstvu Andrej Del Fabro. V skladu s predlogom novele pa bo telesno kaznovanje otrok prepovedano povsem nedvoumno, je pojasnil.
Svet Evrope je že večkrat opozoril, da Slovenija še vedno ni v celoti prepovedala telesnega kaznovanja otrok. Za odraslega, ki tepe otroka, ni nobenega opravičila, poudarja Svet Evrope.
Po njegovem opozorilu je cilj, da se telesno kaznovanje otrok konča po vsej Evropi. S tem namenom je treba spremeniti zakonodajo in pomagati staršem, da pri ravnanju z otroki poiščejo nenasilne poti. Oboje bo po navajanju Sveta Evrope prispevalo k spremembi, dokler zatekanje k nasilju ne postane popolnoma nepredstavljivo.
V Sloveniji po podatkih Društva za nenasilno komunikacijo 56 odstotkov žensk v toku življenja od svojega 15. leta naprej doživlja nasilje. Na ministrstvu za notranje zadeve in policiji so lani v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zaznali 1,5-odstoten porast kaznivih dejanj nasilja v družini. Policija letno izreče približno 1000 ukrepov prepovedi približevanja.
Sodišča bodo v skladu s predlogom novele lahko odločila, da povzročitelja nasilja napotijo na programe nenasilne komunikacije. O vseh izrečenih ukrepih pa bodo morala obvestiti center za socialno delo.
Predlog novele širi opredelitev družinskih članov. Po novem naj bi se za družinske člane štele tudi osebe v svaštvu v ravni vrsti, osebe, ki so v partnerskem razmerju ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu ali ne, družinski člani po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, tudi če je razmerje ali skupnost že prenehala, ter novi partnerji družinskih članov po tem zakonu.
Predlog širi opredelitev nasilja v družini. Za fizično ali spolno nasilje se šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem. Dodatno naj bi za fizično nasilje štelo tudi prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja. Za spolno nasilje pa naj bi štelo tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi.
Kot psihično nasilje je dodatno opredeljeno razširjanje informacij o žrtvi. Predlog poleg tega širi opredelitev ekonomskega nasilja, in sicer kot neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana ali prelaganje obveznosti na družinskega člana brez njegove vednosti ali pristanka.
Novela bo po napovedi z ministrstva vključila tudi določbe konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki je znana kot istanbulska konvencija in jo je Slovenija ratificirala leta 2014.
