Interpelacijo zoper Erjavca je 7. januarja vložilo 26 poslancev SDS in NSi. Očitajo mu "vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike".
Erjavec je drugi minister v vladi Mira Cerarja, ki ga je doletela interpelacija. Septembra lani se je namreč v DZ že zagovarjala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Predlagatelji Erjavcu očitajo, da ne izvaja zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa DZ, zato po njihovem mnenju krši 2. člen zakona o zunanjih zadevah. Očitajo mu tudi opuščanje nadzora in neukrepanje proti odgovornim diplomatom, ki so po njihovih besedah zagrešili hude nepravilnosti in finančne malverzacije, ter klientelistično kadrovanje, politizacijo ministrstva za zunanje zadeve ter demotivacijo zaposlenih na ministrstvu.
Prav tako je po njihovem mnenju Erjavec izrekel "vrsto nepremišljenih, neodgovornih, nedržavotvornih izjav" glede zaupnega postopka arbitraže o meji s Hrvaško, glede priznanja Palestine in glede migrantske krize ter morebitnih skrajnežev skupine Islamska država. S tem sta se po njihovem mnenju drastično zmanjšala kredibilnost in priznanje zunanjepolitične prepoznavnosti Slovenije.
V interpelaciji ministru tudi očitajo, da je slovenska zunanja politika "premalo strateško naravnana" k EU in Natu in vse preveč k drugim vzhodnoevropskim državam, zlasti Rusiji.
Erjavec je še isti dan interpelacijo označil za "pamflet očitkov", brez pravih argumentov proti njegovemu delu. Vse očitke je zavrnil tudi v pisnem odgovoru na interpelacijo, ki ga je v DZ poslal 1. februarja. Kot pavšalno je interpelacijo in s tem neutemeljeno ocenil tudi premier Cerar.
Glede očitkov o premajhni osredotočenosti na EU in Nato je Erjavec sicer zatrdil, da se praktično vsak mesec ali pa celo pogosteje udeležuje zasedanj sveta zunanjih ministrov članic EU. Glede očitkov o odnosih z Rusijo pa je zatrdil, da Slovenija spoštuje sankcije, da pa si seveda želi v okviru možnosti še naprej razvijati zlasti gospodarske odnose.
Zavrnil je tudi očitke o nepremišljenih izjavah glede procesa arbitraže. "Arbitražni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik z odprtim morjem," je ponovil tudi tedaj in poudaril, da je kljub izbruhu prisluškovalne afere slovenska diplomacija vseeno dosegla, da se arbitražni postopek nadaljuje, ne glede na to kaj meni hrvaška stran.
Erjavca so sicer še najbolj zbodli vzporedni očitki vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina, da naj bi "sovpadala obnova Erjavčevega vikenda v hrvaškem Umagu in nabava finskih oklepnikov Patrie" in da naj bi ta obnova šla iz "fondov, ki niso njegovi". Namigoval je tudi, da naj bi bil Erjavec talec hrvaških obveščevalnih služb in da je namerno sprožil arbitražno afero.
Razprava o interpelaciji se bo v DZ začela predvidoma ob 9. uri, namenili pa so ji skoraj 14 ur.
Erjavec je sicer tudi te očitke zavrnil in pojasnjeval, da z nakupom njegovega vikenda v Karigadorju blizu Umaga leta 2003 ni nič narobe, hkrati pa je Tonina označil za lažnivca.
Sicer na odzive parlamentarnih strank po vložitvi interpelacije ni veliko možnosti, da bi ta uspela. Erjavec, prvak koalicijske stranke DeSUS, ima namreč podporo obeh koalicijskih partnerjev, tako največje SMC kot SD, in s tem udobno večinsko podporo v DZ. Da bi interpelacija uspela, pa bi jo morala podpreti večina vseh od 90 poslancev.
Na drugi strani ostajajo predvsem člani SDS in NSi. V ZL sicer interpelaciji ne nameravajo nasprotovati, medtem ko so v poslanski skupini nepovezanih poslancev prepričani, da Erjavec ni najšibkejši člen vlade.
