Za izterjavo bo pristojna finančna uprava, kar naj bi po pričakovanjih ministrstva temu organu prineslo nekoliko več dela, a hkrati razbremenitev drugih prekrškovnih organov ter sodišč, izhaja iz predloga novele, ki je trenutno v vladni obravnavi.
Ko bo zadeva predana finančni upravi, bo sicer storilec imel možnost predlagati plačilo globe na obroke. Če za obročno odplačilo ne bo zaprosil oziroma obrokov ne bo poravnal, bodo globa in stroški postopka izterjani po pravilih o upravni izvršbi.
Če izterjava ne bo uspešna, pa bo v določenih primerih možen poseben sodni postopek za nadomestitev neplačane in neizterljive globe z nadomestnim zaporom. Nadomestni zapor bo možen takrat, ko bo posamična globa oziroma seštevek dveh ali več glob, ki ne bodo nižje od 300 evrov, presegel tisoč evrov. Za vsakih 100 evrov bo sodišče določilo en dan zapora, največ pa 90 dni.
V primerih, ko bo posamezen storilec nabral deset ali več glob pod 300 evri, a v skupnem seštevku nad 1000 evri, zneska pa ne bo mogoče izterjati, bo sodišče prav tako za vsakih 100 evrov glob določilo dan zapora, vendar najdlje za 30 dni.
Prekrškar bo sicer imel možnost, da se izogne zapahom s predlogom za delo v splošno korist in bo k temu tudi resno pristopil.
Delo v splošno korist bo sicer mogoče odobriti že v fazi pred potekom roka za plačilo globe, če bo prekrškar zanj zaprosil in če bo izpolnjeval pogoje. Delo v splošno korist bo možno le za globe nad 300 evrov in le za upravičence do redne brezplačne pravne pomoči.
Za vsakih deset evrov globe bo sodišče določilo eno uro dela. Najmanj bo torej odredilo 30 ur dela, zgornja omejitev pa bo največ 400 ur družbeno koristnega dela. Delo bo treba opraviti v šestih mesecih.
Ministrstvo za pravosodje meni, da bodo ti ukrepi storilce prekrškov spodbudili k čim prejšnjemu plačilu globe, kar naj bi vodilo v razbremenitev prekrškovnih organov in sodišč.
S predlagano zakonodajno rešitvijo se, vsaj delno, odpravlja tudi dvojnost postopkov, ki tečejo na sodiščih in upravnih enotah, kar v določenih primerih povzroča težave, piše v predlogu zakona. Določa se namreč pravna podlaga za vzpostavitev enotne informacijske infrastrukture za upravljanje z evidencami prekrškovnih organov pri ministrstvu za pravosodje.
Evidence prekrškovnih organov se zdaj vodijo na različne tehnične načine, tako s sodobnimi informacijskimi sistemi, kar velja za večje organe, kot precej bolj zastarelo; v obliki Wordovih in Excelovih datotek. To posledično vodi v razdrobljenost prekrškovnih evidenc, ki onemogoča pridobivanje popolnih podatkov o prekrškovni predkaznovanosti določenega storilca.
